»Največje zadovoljstvo: pomagati človeku v stiski«

Mreženje odpira nove priložnosti, omogoča izmenjavo znanja in krepi skupnost, v kateri se vsak posameznik lahko razvija tako osebno kot poklicno. Pri tem ima pomembno vlogo tudi članstvo v organizacijah, ki povezujejo strokovnjake z različnih področij in spodbujajo sodelovanje.

Odvetnik in direktor odvetniške družbe Borut Škerlj, ki je samostojno odvetniško pot začel leta 1988, skozi svoje dolgoletno delovanje dokazuje, da so odnosi s strankami in kolegi ključni pri njegovem delu. Pravi, da je največje zadovoljstvo v poklicu občutek, da lahko pomaga posameznikom, ki se znajdejo v stiski. Zaupa v moč povezovanja, kar potrjuje tudi njegovo dolgoletno članstvo v poslovni mreži BNI, ki mu je omogočila številna nova sodelovanja in poglobila pomen poslovne etike.

Samostojno odvetniško pot ste začeli leta 1988. Kateri so bili največji izzivi na začetku samostojne odvetniške poti?

Po letu 1989 in Zakonu o podjetjih sem se moral čisto na novo učiti zlasti statusno pravo, pravo družb, stečajno pravo in pozneje pravila lokalne samouprave, prostorske, okoljske zakonodaje, varstva osebnih podatkov … Dal sem skozi vse spremembe zakonodaje, od nove Ustave RS, prenove in sprememb kazenske zakonodaje in kazenskega postopka skozi petintridesetletno zgodovino do novih pravil stvarnopravnega prava, pravdnega postopka, varstva človekovih pravic do pravil Konvencije za človekove pravice in postopkov Evropskega sodišča za človekove pravice in po vstopu v EU še pravo EU in Sodišča EU. Šel sem skozi ustanavljanje številnih gospodarskih družb, zavodov, društev, skozi privatizacijske procese, denacionalizacijske postopke, odpravljanje krivic iz kazenskih postopkov pretekle zgodovine, urejanje pravnega nasledstva nepremičnin naših podjetij na področju nekdanje Jugoslavije itd.

Mladi odvetniki se danes spopadajo s čisto drugačnimi izzivi, kot ste se vi ob začetku kariere. Kaj bi jim svetovali?

Današnji čas je popolnoma drugačen. Naše izkušnje so za pravno zgodovino. V preteklosti smo odkrivali ogromno novih zadev – prvi zasebni vrtec, prvo detektivsko podjetje, prvi zasebni zavodi, visokošolski zavodi, kot zanimivost tudi prvi salon za erotične masaže, prva društva, prvi tuji vlagatelji, prvi tuji kupci nepremičnin. Danes je sistem zgrajen. Pravila so jasna. Res je sistem zahteven in pogosto prenominiran in nekateri postopki namenjeni sami sebi in zaposlovanju birokracije. Zahteva ogromno znanja, izkušenj, ekonomsko moč, vendar če delaš po zapisanih predpisih, praviloma veš, kam lahko prideš v postopku. Mladim odvetnikom bi svetoval izobraževanje in povezovanje ter upor proti vsem oblikam nasilja.

Nasilje se je prikradlo v vse pore družbe in je postalo del našega funkcioniranja. Čeprav statistika pove, da imamo manj kaznivih dejanj, je družba vse bolj nasilna in maščevalna. Nasilni smo v komunikaciji, na spletu, v politiki, pa tudi v sodnih postopkih v sodnih palačah in pred njimi. Moja želja in nasvet je, da se temu vsi skupaj upremo in nasilju rečemo: »NE!«

Na začetku kariere ste si gotovo zamislili, kako naj bi potekala. Kako se je ta vizija čez leta spreminjala?

Kariero sem začel kot odvetnikov sin in naslednik odvetniške pisarne z začetkom delovanja 1. 1. 1966. Največja sprememba v karieri je bila, ko smo odvetniki posamezniki lahko ustanovili odvetniško družbo in nastopili kot odvetniki v pravni osebi. Sprva je bila dovoljena samo družba z neomejeno odgovornostjo. S kolegico in poslovno partnerico v pisarni sva ustanovila družbo in ob možni spremembi organiziranost prilagodila kapitalski družbi (d. o. o.).

Ves čas sem imel vizijo, da s kolegi v odvetniški pisarni zgradimo odvetniško družbo s petimi do osmimi odvetniki, specialisti po področjih, in da delujemo kot ekipa. Kolegi so, žal, dali prednost samostojni, individualni poti.

V zadnjih petih letih smo se odprli navzven. Vodimo intenzivne aktivnosti nadgradnje pisarne in povezovanje z zunanjimi partnerji. Želimo se povezovati, kadrovsko in vodstveno okrepiti družbo, dvigniti delo na višjo raven, se povezati s kolegi iz drugih krajev, z Ljubljano in tujino. Odprli smo se za vse oblike povezovanja.

»Cenim privilegij, da sem obkrožen z zaupanja vrednimi ljudmi«

Katere vrednote so vam bile vedno najpomembnejše, katere so na seznamu danes?

S službo povezujem naslednje pomembne vrednote – samostojnost in neodvisnost, zaupanje strank, strokovnost, vztrajnost, poštenost, zaupnost razmerja s stranko, odgovornost, trajnost pogodbenih razmerij, vlaganje v zaposlene in trajnost njihove zaposlitve. Veseli me, da lahko kljub zahtevnim primerom in nasprotnim interesom v postopkih vsakemu pogledam v oči. V družbi pa cenim vrednote, kot so nenasilje, humanost, kulturnost, čut za sočloveka.

Danes ima prednost bogastvo časa – izkoristiti vsak trenutek, ki mi je dan tako v pisarni, ob prostem času, z ženo in v družini, z otroki in vnuki, prijatelji. Imam in cenim privilegij, da sem obkrožen z zaupanja vrednimi ljudmi.

Kaj vam po več kot tridesetih letih v odvetništvu daje največji občutek zadovoljstva pri delu?

V veliko zadovoljstvo mi je pomoč malemu človeku, ki se mu godi krivica. Boli me, če nam ne uspe.

»Vsak posameznik je vreden spoštovanja, kršitev osebnostnih pravic me neskončno žalosti«

Kaj ste se skozi leta naučili o ljudeh, življenju in uspehu?

Kot odvetnik srečaš vse vrste ljudi, vso paleto značajev, ves razpon oseb, od socialnega dna do gospodarstvenikov in najvišjih predstavnikov oblasti. Vsak posameznik je vreden spoštovanja ne glede na to, kdo je, kaj dela, kje in kako živi, od kod prihaja, kam gre in katere veroizpovedi je. Vsakdo utemeljeno pričakuje, da mu priznavamo dostojanstvo in njegove osebnostne pravice. Kršitev dostojanstva in osebnostnih pravic me neskončno žalosti. Dal bi vse, da bi takšne krivice odpravili.

Ljudje so praviloma dobri. Spet ni pomembno, od kod prihajajo. Imamo enake cilje, vrednote. Želimo dobro najbližjim, družini varnost, zdravje, varen dom. Vsakemu privoščim to, na kar sam prisegam. Ne poznam zamer ali sovraštva. Vsak nesporazum lahko razreši odkrit pogovor. Žal mi je za nekaj nekdanjih prijateljev, sorodnika ali poslovnega partnerja, ki teh pogledov ne delijo z menoj.

Žal mi je, da nekateri posamezniki gledajo na naš poklic z nevoščljivostjo. Pri tem ne vidijo, da delaš deset do petnajst ur na dan, v najbolj aktivnih letih najmanj en dan v vikendu in pol praznikov, vse to na škodo družine, partnerice, prostega časa, pa tudi lastnega dodatnega izobraževanja, osebne rasti, telesne aktivnosti …

Cenim vsak trenutek v življenju in sem zanj hvaležen. Cenim podporo žene, njeno skrb za moje zdravje ter telesno in psihično kondicijo in podporo celotne moje družine. Za največji uspeh z ženo štejeva, da sva na tri otroke prenesla naše vrednote, naše delovne navade, vztrajnost, pridnost, odgovornost in da so vsi doštudirali, prišli do svojih poklicev, ki so jih sami zbrali, se osamosvojili in da nihče ni imel nobenih slabih izkušenj z nevarnostmi v odraščanju (ne z drogo, ne z alkoholom, ne s tveganimi početji). Morda sva otrokom dala nekaj tradicionalnih vrednot, med katerimi dajeva največ poudarka odnosu med zakoncema in vezem v ožji in malo razširjeni družini zdaj, ko imajo svoje partnerje in najstarejša hčerka dva otroka, najino vnukinjo in vnuka. Z ženo bova letos praznovala 40 let poroke, skupaj pa sva od 1. 1. 1982. V družini nikoli nismo poznali nasilja, poleg dela vsi cenimo naravo, potovanja, sneg, smučanje.

Uspeh je zjutraj zbuditi se ob ženi, ki je zame najlepša ženska na svetu. Uspeh je imeti varen in prijeten dom. Uspeh so ohranjeni prijatelji. Vse drugo, kot so denar, premoženje in nepremičnine, je zgolj sreča preteklosti, morda privid, farsa, lahko zabloda ali breme.

Uspeh je imeti zdravje in sposobnost delati do pozne starosti. Moj oče je bil aktiven do 85. leta starosti. Sem pobudnik ideje, da družba izkoristi mlade upokojence na trgu dela, zlasti na področju oskrbe starejših, kulture, izobraževanja, delovanja civilne družbe, humanitarnih organizacij. Mladi upokojenci so največji potencial družbe. So izobraženi, vešči dela, izkušeni, modrejši. Ne razumem, zakaj družba ne dopusti izplačila polne pokojnine in dodatnega dela, če se človek počuti sposobnega. Ne razumem, zakaj bi družba obdavčila pomoč mladega upokojenca starejšemu, ko obstaja ogromno pomanjkanje kadrov za pomoč na domu, če starejši pomoč plača iz lastne pokojnine. Za vse sta zmagovalna kombinacija – starejši dobi potrebno pomoč, mlajši si izboljša prenizko pokojnino, oba imata socialni stik, družba se reši stroška dolgotrajne oskrbe in dobi 22 % DDV, ker bo mlajši zasluženo porabil v trgovini.

Bi si ob začetku kariere želeli kakšen nasvet, ki ga poznate danes?

Zdaj se sprašujem, zakaj se nisem bolj odkrito in podrobneje pogovarjal z mladimi kolegi, ki so bili zaposleni in so delali v odvetniški družbi, o njihovi prihodnji karierni poti, strahovih in osebni ogroženosti za timsko delo in zakaj nisem vodil in koordiniral dela bolj avtoritativno in manj permisivno.

Kako pomembna veščina je navezovanje stikov v vašem poslu?

Glede na prepoved oglašanja in pomen zaupanja stranke je veščina navezovanja stikov ključna. V navezovanju stikov podaš informacije o svojem delu, specialnostih, znanju, izkušnjah, kar je ključno pri odločitvi stranke za angažiranje konkretnega odvetnika.

Odvetniki ves čas sedimo na veji, ki jo stranka lahko odžaga, če z nami ni zadovoljna ali nam ne zaupa. Trg odvetniških storitev je popolnoma odprt. Jutri lahko pooblasti drugega in prvemu prekliče pooblastilo. Ves čas smo pod nadzorom stranke, vsaka naša poteza, vsaka vloga, vsako zastopanje na obravnavah, vsaka pritožba. Nobena druga institucija nima niti približno podobno natančne in kritične kontrole.

Odvetništvo je poklic, v katerem veliko sodelujete z različnimi ljudmi. Kako razumete pojem »poslovni partnerji« v svojem poklicu?

Poslovni partnerji so praviloma naši klienti, ki imajo z nami sklenjene pogodbe ali nam dajo pooblastilo za zastopanje, svetovanje ali pripravo npr. pogodb ali pri izvajanju projektov. Seveda so lahko poslovni partnerji tudi naši sorodniki, prijatelji … Na zunaj se ne razlikujejo od drugih poslovnih partnerjev. Kolega odvetnik je lahko nasprotnik, če kot odvetnika zastopava stranki z različnimi interesi v postopku. Lahko je del enotne odvetniške ekipe, če braniva skupaj istega klienta ali delamo pri skupnem projektu in si delo podelimo. Lahko je stanovski kolega, s katerim se srečava zjutraj na kavi, na sestanku območnega zbora, odvetniški šoli, skupščinah OZS. Naše vedenje, stike, meje pogovora določajo odvetniška pravila, Zakon o odvetništvu, Kodeks odvetniške etike in odvetnik sam. Interes stranke je ključen. Te meje nisem nikoli prestopil zaradi kolegialnosti do drugega odvetnika in ne dovolim, da to mejo prestopi kolega nasproti mene.

Koliko svoje energije vlagate v odnose znotraj pisarne in z zunanjimi partnerji?

Precej – praznujemo vse rojstne dneve, pred novim letom, spomnimo se 8. marca, pustnih krofov, sladko darilo s potovanja … Organiziramo timbildinge, izlete. Zunanje partnerje pa občasno vključimo v izobraževanja in izlete.

Kako pomembno je graditi zaupanje v odvetništvu – tako s strankami kot s kolegi?

Zaupanje je ključno. Če ni zaupanja, je bolje, da stranka nadaljuje z drugim odvetnikom. V menjavi odvetnika ni nič slabega. Stranka novemu spet zaupa, prejšnji se ne obremenjuje s strankinimi dvomi, novi pa ima možnost pokazati svoje znanje in izkušnje.

»BNI bi priporočal zlasti mlajšim, ki so na začetku poslovne poti«

Kaj vas je pred desetimi leti pritegnilo k članstvu v BNI?

Pritegnil me je Jernej Pirc in njegova predavanja na Otočcu pred ustanovitvijo skupine BNI Situla o vrednotah mednarodne organizacije, vseživljenjskem učenju, pozitivnosti, proaktivnosti in primanjkljaj na področju sposobnosti mreženja.

Kako ste najprej videli tovrstno mreženje in kakšna so bila vaša pričakovanja?

Prva srečanja so bila na Otočcu in povezana s spoznavanjem strukture organiziranosti. Ameriški sistem, točno določen dnevni red sestanka, strogo določena obveznost redne udeležbe, določene obveznosti glede sočlanov, sestanki ena na ena, določena pravila kratkih predstavitev, pravila desetminutne predstavitve, vse je bilo zame popolnoma novo. Moja pričakovanja so bila majhna. Imel sem izkušnje z drugimi organizacijami povezovanja, kjer razen srečevanja ni bilo merljivih rezultatov. Pričakoval sem, da bo moja udeležba namenjena predvsem izobraževanju drugih članov o reševanju pravnih izzivov.

Kako se je v letih spremenila vaša vloga v mreži BNI? Kakšna je vaša vloga v skupini BNI Situla?

V BNI Situli sem rasel skozi funkcije. Skupina ima natančno organizirane funkcije. Po prvem letu sem prevzel funkcijo predsednika skupine. Sodeloval sem na sestanku pri ustanovitvi druge skupine. Udeleževal sem se strokovnih izobraževanj, kongresov, obiskoval sem druge skupine, se povezal s kolegi odvetniki v Slovenij in tujini. Osebno sem se povezal z odvetnikom iz Zagreba. Zaradi izkušenj, pridobljenih v BNI, bolj strukturirano vodim odvetniško družbo in skrbim za merjenje rezultatov posameznega kolega, več je odpiranja in povezovanja navzven.

Ključne besede organizacije BNI so sodelovanje, povezovanje in medsebojna pomoč. Kako so vtkane v vaše delovanje?

Sodelovanje, povezovanje in medsebojna pomoč so naše vrednote v odvetniški družbi in tudi zasebno v družini. Zelo radi delujemo v projektnih skupinah z več odvetniki, kjer si izmenjamo izkušnje in delo razdelimo.

Preko BNI smo celo v družini dobili pomoč na domu za ostarele starše moje žene in pomoč pri pripravi sina za izpit iz angleščine za študij v tujini. Pomoč obrtniških in gradbenih storitev, urejanje okolice, cvetličarske storitve, varstva pri delu, računovodskih storitev, davčnega svetovanja, kadrovskih storitev, pomoč pri vrednotenju podjetij in ne nazadnje posamezne zdravstvene storitve (npr. korekcija vida), potrebujem službeno, zasebno, v družini, za prijatelje, znance … V BNI je poskrbljeno za stalno izobraževanje, osebni razvoj, pridobivanje in rast spretnosti mreženja, ohranjanje telesne in psihične kondicije.

Bi članstvo v BNI priporočili tudi drugim odvetnikom, odvetniškim pisarnam in zakaj?

Da, zlasti mlajšim, ki so na začetku poslovne poti. Lahko se povežejo s starejšimi odvetniki in dobijo znanja in izkušnje, na katere bi sicer predolgo čakali. S poučevanjem o svojem delu si lahko razširijo krog potencialnih klientov. V skupini bodo videni in slišani. Imajo možnost povezovanja s tujino, tujimi strankami in tujimi odvetniki.

---

Naročnik oglasne vsebine je BNI