V nadaljevanju preberite:

V zadnjem času se v razvitem svetu zvišuje starost mater ob prvem otroku – ženske rojevajo vse starejše, tudi moški postanejo očetje kasneje. Razlogov je več, med njimi odsotnost partnerske zveze ali njena nestabilnost, kariera, finančna negotovost. Ena od možnosti za odloženo materinstvo je zamrznitev jajčnih celic ali vitrifikacija. Medtem ko nekatere zahodne države že več let omogočajo tudi zdravim samskim ženskam, da shranijo jajčne celice, če bi se za materinstvo odločile kasneje, pri nas to ni mogoče, obenem pa se postavlja vprašanje, ali je sploh smiselno.

Postavlja se vprašanje, kdaj zamrzniti jajčne celice, da je njihova kakovost še dovolj dobra. O tem je bilo, pojasnjuje dr. Štimpfel, narejenih nekaj dobro dizajniranih randomiziranih kontrolnih študij. »Ena izmed njih je pokazala, da je pri ženskah v starosti od 30 do 34 let treba pridobiti vsaj 14 ustrezno kvalitetnih jajčnih celic, da se doseže realna in dovolj velika možnost za rojstvo otroka. Pri ženskah, starih od 38 do 40 let, pa jih je treba pridobiti že vsaj 26. Čeprav so že te številke visoke, je po drugi primerljivi študiji za dosego dovolj velike možnosti za rojstvo otroka pri ženskah, mlajših od 35 let, treba pridobiti 39 jajčnih celic, pri starejših pa 77.« Ne glede na to, katere podatke upoštevamo, sklene sogovornik, je jasno, da je vitrifikacija jajčnih celic po 35. letu razmeroma neučinkovita, pa tudi pred to starostjo ima precej omejitev in je z vidika učinkovitosti smiselna samo, kadar je to nujno.

Kot dodaja dr. Vrtačnik Bokal, je stopnja nosečnosti po oploditvi jajčnih celic, pridobljenih pred 35. letom, visoka, vendar je delež žensk, ki bi uporabile te jajčne celice, zelo majhen. Interes za shranjevanje se je premaknil k tako imenovanemu socialnemu zamrzovanju jajčnih celic. »Tako ženske kot tudi marketinško usmerjeni centri ​za IVF (in vitro fertilizacijo) po svetu so v tem segmentu videli priložnost za samske, domnevno plodne ženske, da ohranijo reproduktivno sposobnost za kasnejši čas. Morda se je začetno navdušenje nekoliko zmanjšalo, saj so bile za bolj natančne odločitve potrebne analize, za kar pa je bilo potrebno neko obdobje, v katerem so pridobili zadostno število podatkov za analizo.«

»V Sloveniji socialnega zamrzovanja ne izvajamo, in kolikor mi je znano, strokovna telesa o tem vprašanju ne razpravljajo,« pravi dr. Vrtačnik Bokal.