Senzorji in pametni stroji so del vsakdana v gradbeništvu

Simbol gradbene panoge je za mnoge – tudi mlade, ki izbirajo poklicno pot, ter njihove starše – še vedno lopata. Vendar pa sta digitalizacija in uvajanje sodobnih tehnologij med ključnimi trendi, ki to industrijo in s tem načine dela močno spreminjata. »Tehnologije uporabljajo naročniki, nadzorniki, izvajalci, projektanti in končni uporabniki,« pravi Robert Klinc s katedre za operativno gradbeništvo na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo.

Statistični urad je že za leto 2022 ugotovil, da je več kot petina vseh zaposlenih v tej panogi najmanj polovico delovnega časa pri delu uporabljala elektronske naprave, težko fizično delo je večino ali ves delovni čas imelo 32 odstotkov gradbenikov. Kako hitro tehnologije vstopajo tudi v ta sektor, kaže podatek, da je leta 2023 uporabljalo tehnologije umetne inteligence 57 gradbenih podjetij, lani pa že 191.

Digitalno strategijo za poslovno preoblikovanje poslovanja je lani imelo 88 podjetij od 1600, polovico več kot leto pred tem. Digitalizacija izboljšuje učinkovitost projektov ter varnost zaposlenih, prav tako izboljšuje upravljanje stroškov, in kot napovedujejo analitiki, je gradbeništvo na poti brezpapirnega poslovanja.

Tehnologije so prisotne na vseh področjih v panogi, in težko je reči, kateri del je korak naprej, se z Robertom Klincem strinja Krištof Oštir s Katedre za geoinformatiko in katastre nepremičnin s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Digitalizacija se v praksi najbolj vidi na gradbišču, računalniki pa so povsod: v projektivi, raziskavah, pri prostorskem načrtovanju, v fazi uporabe – imamo sisteme, ki pomagajo vzdrževati stavbe finančno čim bolj učinkovito, da je poraba energije čim manjša.

»Na voljo je res ogromno podatkov o grajenem okolju, kar prinaša številne spremembe: ko smo v preteklosti rekli, da želimo imeti energetsko učinkovite stavbe, smo jih tako projektirali. Zdaj pa v njihovi življenjski dobi lahko ves čas spremljamo, ali je to res. Podatki nam pokažejo, ali kje kaj pušča in kje natančno je potrebna sanacija, kje se izgubljata voda in energija. Na eni strani modeliramo, kaj se bo z neko stavbo dogajalo, potem pa v realnem času spremljamo, kaj se v resnici dogaja z objektom, pa tudi njegov vpliv na okolico in na ljudi,« pojasni Oštir.

Prakse v Sloveniji

Droni so tehnologija, ki je prešla s specifičnih področij uporabe in je na gradbiščih kar pogosta. V tujini srečamo samovozeča vozila, ki jih pri nas sicer (še) ni, v nasprotju z nekaterimi stroji, ki so opremljeni s to tehnologijo in jih lahko zaposleni vodijo s pomočjo GPS. Tudi vozila z vgrajenimi pametnimi tehtnicami so poznana in preprečujejo preobremenitve, kar vpliva tudi na varnost v prometu in omogoča spremljanje produktivnosti, našteva Klinc.

Vajeni smo, dodaja, da zaposleni po gradbišču hodijo z načrti. Teh nimajo več v papirni obliki, ampak na tablicah. »Zame je bil znak, da v resnici prihajamo v neko drugo dobo gradbeništva, ko sem na večjem gradbišču v Ljubljani po stenah videl nalepljene 3D-modele namesto načrtov. Takšnih znakov je več,« poudari.

Naslednje področje so varnostni sistemi, »senzorje imamo vsepovsod«. Ti na primer lahko preverjajo, ali zaposleni uporabljajo varnostno opremo, opomnijo upravljavca, če kdo po gradbišču hodi brez čelade, spremljajo vlažnost materiala in opozorijo, če ta ni ustrezna, pametni žerjavi zaznavajo moč vetra in se ustavijo, če je premočan. Poseben pomen pri tem imajo tudi digitalni dvojčki, ki samodejno opozarjajo na morebitne napake ali zahtevne razmere na gradbišču.

V Sloveniji imamo že tudi pametno betonarno, pomembne so pametne tehtnice, pametne gradbene stroje, kot je na primer uravnjalnik, ki izravnava površino pri gradnji cest. »Včasih so delavci to delali ročno, zdaj vnesejo podatke in stroj to naredi samodejno. Tehnologije prispevajo k manj napakam in potencialno tudi, odvisno od kakovosti podatkov, h kakovostno narejenemu končnemu izdelku,« povzame Klinc.

V praksi se uporablja tudi tehnologija obogatene resničnosti, ki temelji na digitalizaciji in izjemni kakovosti ter natančnosti podatkov pri tem. »Predstavljajte si, kaj pomeni, če na primer na nekem odseku ceste, za katerega so na voljo digitalizirani podatki o vsej vgrajeni infrastrukturi, nastane napaka in je treba kopati. Zaposleni si na terenu nadene VR-očala in pred kopanjem natančno vidi, kje poteka električna napeljava, kje kanalizacija, kje plin. Če bi po tem principu lahko digitalizirali vso infrastrukturo v Ljubljani, bi bilo to izjemnega pomena,« doda Oštir.

Pri tem pa opozori na obilje podatkov, ki jih vse tehnologije generirajo. Kot pravi, je podatkov preveč in ne premalo, izziv je, kako jih shraniti, katere zavreči, analizirati in interpretirati – sploh v realnem času. Temu področju namenjajo pozornost tudi raziskovalci na fakulteti.

Prihranki in večja varnost

Vse našteto je povezano tudi s prihranki, pravita sogovornika: »Če tovornjak enkrat pelje po krajši poti, to nima večjega vpliva, če pa je takšnih voženj veliko, je znesek opazen, odrazi pa se tudi na porabi materiala. Zmotno je misliti, da se digitalizacija v gradbeništvo vpeljuje zaradi navdušencev, ampak se zaradi neposrednih ekonomskih učinkov, ki jih je mogoče izračunati.«

Tehnologije povečujejo tudi varnost na gradbiščih. Primer je pregledovanje mostov z droni, pri čemer pridobljene informacije strokovnjaki pregledajo v pisarni, ali pa če delo na primer na viaduktu sto metrov nad tlemi, v varnostni opremi ter z orodji, potrebnimi za pregled, opravijo zaposleni, seveda ob zaprti cesti. Naprave – drone, robote, samovozeča vozila –, ki namesto zaposlenih priskrbijo podatke s terena, pošiljajo tudi v predore, kanalizacijske cevi in podobno.

Sogovornika povzemata, da na slovenskih gradbiščih uporabljajo večino tehnologij, ki jih tudi v tujini. Industrijo ocenjujeta kot zelo napredno na tem področju, kajti podjetja sama najdejo tehnologije, ki jim pomagajo pri delu, ter jih potem tudi uvedejo. Edino področje uporabe podatkov morda še ni zelo razvito, ampak po pričakovanjih bodo prej ali slej začeli izkoriščati podatke iz lastne opreme, vozil, stavb v upravljanju.

»Na nekaterih področjih ne samo da sledimo drugim, smo v svetovnem vrhu, lahko smo tudi vodilni,« se strinjata. Eden takšnih primerov je tehnologija BIM. Opažata, da industrija v določenih primerih tudi sama prevzema iniciativo in se poveže s fakultetami.

Na največjih projektih, ki zdaj tečejo v Sloveniji, je digitalizacija na zelo visoki ravni, menita. So pa razmere v panogi specifične, saj od malih in mikro podjetij, ki jih je velika večina, ni mogoče pričakovati posebej velike digitalne iniciative. Določen izziv je tudi, da je vsak gradbeni izdelek unikaten, kar pomeni, da morajo podjetja vedno znova odkrivati najboljše principe.