Osrednji britanski časnik: Živimo še slabše od Slovencev

Osrednji britanski časnik The Telegraph je v svojem članku Britanija ‘ni več bogata država’ po strmoglavljenju življenjskega standarda, objavljenem 12. marca 2025, Slovenijo uporabil kot primer države, ki dohiteva Združeno kraljestvo v gospodarskem razvoju. Osrednje sporočilo članka ni toliko priznanje slovenskemu napredku kot opozorilo na britansko stagnacijo. Pri tem so bile uporabljene napačne trditve.

Britanci revnejši od Slovencev

Trditev temelji na primerjavi določenih britanskih regij s posameznimi deli Slovenije, pri čemer ni jasno, katera merila so bila uporabljena za oceno »razvitosti«. V Sloveniji obstajajo regijske razlike, vendar so manj izrazite kot v Veliki Britaniji. Ljubljana in celotna osrednjeslovenska regija dosegata enega najvišjih BDP na prebivalca v Srednji Evropi, vendar so nekatere vzhodne regije, kot je Pomurje, še vedno manj razvite, a razlika ni takšna kot med najbogatejšimi in najrevnejšimi predeli Združenega kraljestva.

Britanske regije, kot sta severovzhodna Anglija in Birmingham, so bile desetletja zapostavljene v ekonomskih strategijah države in so utrpele hude posledice zaradi propada tamkajšnje industrije. Po podatkih britanskega urada za statistiko (ONS) imajo te regije nižjo stopnjo zaposlenosti in višjo stopnjo revščine kot preostali deli države.

Britanske regije, kot sta severovzhodna Anglija in Birmingham, so bile že desetletja zapostavljene v ekonomskih strategijah in so se močno industrializirale v preteklosti, zdaj pa trpijo zaradi propada tradicionalnih industrij. FOTO: Lee Smith/Reuters

Časnik je napačno označil Slovenijo kot nekdanjo državo vzhodnega bloka – Slovenija namreč nikoli ni bila del Sovjetske zveze in vzhodnega bloka. Jugoslavija, katere del je Slovenija nekdaj bila, je bila neuvrščena država, ki je imela odprt(ejši) gospodarski sistem in trgovinske povezave z Zahodom.

Življenjski standard Slovenca in Britanca

Slovenija je v zadnjih desetletjih doživela hitro gospodarsko rast. Po podatkih Eurostata je BDP na prebivalca v standardih kupne moči (PPS) v Sloveniji leta 2024 dosegel 92 odstotkov povprečja EU, kar jo uvršča v zgornjo polovico držav članic. Velika Britanija je pred finančno krizo leta 2008 presegala 110 odstotkov povprečja EU, zdaj pa je padla pod sto odstotkov in nekatere srednjeevropske države jo že dohitevajo.

Slovenija ima velik stanovanjski problem, saj so cene nepremičnin močno narasle, podobno kot v Veliki Britaniji. FOTO: Jure Eržen/Delo

Kljub temu je življenjski standard več kot le BDP. Velika Britanija ima še vedno višjo povprečno bruto plačo kot Slovenija, a so realni dohodki stagnirali zaradi visoke inflacije in rasti življenjskih stroškov. Medtem je Slovenija ohranila stabilnejše cene osnovnih dobrin in boljšo socialno varnost, Velika Britanija pa trpi zaradi stanovanjske krize, nizkih pokojnin in neenakosti v dostopu do zdravstvenih storitev.

Po podatkih OECD je britanski trg dela bolj fleksibilen, a prinaša tudi večjo prekarnost. Slovenija se v tem pogledu sooča z izzivi zaradi visokih davkov na delo in težav pri zaposlovanju mladih.

Velika Britanija postaja revnejša

Velika Britanija ima eno najvišjih stopenj neenakosti v Evropi, medtem ko je Slovenija med najbolj socialno pravičnimi državami v EU. Po podatkih Eurostata ima Slovenija eno najnižjih stopenj tveganja revščine, medtem ko je kar 20 odstotkov ljudi v Veliki Britaniji pod pragom revščine. 

Britanska stagnacija ni posledica uspeha Slovenije, temveč lastnih strukturnih problemov. FOTO: Toby Melville/Reuters

Razlika je v ekonomski politiki: Slovenija (poskuša) ohraniti socialno državo, Velika Britanija pa že desetletja izvaja neoliberalne reforme, ki so zmanjšale socialne transferje in privatizirale javne storitve. Medtem ko je Slovenija obdržala javno zdravstvo, je britanski zdravstveni sistem, ki je deloma javen, deloma prepuščen trgu, pod izjemnim pritiskom zaradi slabšega financiranja in pomanjkanja kadrov.

Vendar ima Slovenija svoje izzive – visoki davki na delo in zapletena birokracija zavirajo gospodarsko rast, zaradi česar podjetja težje pridobijo kvalificirano delovno silo. Prav tako ima Slovenija stanovanjski problem, saj so cene nepremičnin močno narasle, podobno kot v Veliki Britaniji.

Članek v enem od vplivnejših časnikov v Veliki Britaniji Telegraphu sicer ne analizira slovenskega uspeha, temveč ga uporablja kot merilo za britansko nazadovanje. Ključni poudarek je ta, da si Britanci težje privoščijo osnovne življenjske dobrine kot nekoč, medtem ko so države, ki so jih nekoč videli kot manj razvite, tovrstne težave uspešneje premostile.

Nekatere trditve v članku so točne – britansko gospodarstvo res stagnira, regijske razlike so ogromne, najrevnejši prebivalci pa živijo v čedalje težjih pogojih. Slovenija je na določenih področjih res prehitela Veliko Britanijo, zlasti na področju socialne varnosti in stabilnosti cen.

V Sloveniji obstajajo regijske razlike, vendar so manj izrazite kot v Veliki Britaniji. FOTO: Shutterstock

Kljub temu je kontekst pomemben. Slovenija ima popolnoma drugačen ekonomski model, majhno in centralizirano gospodarstvo ter drugačne razvojne izzive. Britanska stagnacija ni posledica uspeha Slovenije, temveč lastnih strukturnih problemov, ki jih senzacionalistične primerjave ne bodo rešile.