40 odstotkov anketirancev do leta 2035 pričakuje tretjo svetovno vojno

40 odstotkov vprašanih strokovnjakov pričakuje, da bo do leta 2035 izbruhnila svetovna vojna, kaže anketa Atlantskega sveta, izvedena konec leta 2024.

Zgodovinar in nekdanji ameriški diplomat Philip Zelikow je glede na dogodke zadnjega pol leta pripisal 20- do 30-odstotno verjetnost za »svetovno vojno« in opozoril na »obdobje največje nevarnosti« v naslednjih enem do treh letih.

Sodeč po odgovorih anketirancev bi bilo lahko v naslednji svetovni vojni uporabljeno jedrsko orožje. 48 odstotkov vprašanih (in 63 odstotkov tistih, ki napovedujejo tretjo svetovno vojno) pričakuje, da bo jedrsko orožje v prihodnjem desetletju uporabljeno vsaj enkrat.

Kaj pa menite vi?

48 odstotkov vprašanih (in 63 odstotkov tistih, ki napovedujejo tretjo svetovno vojno) pričakuje, da bo jedrsko orožje v prihodnjem desetletju uporabljeno vsaj enkrat. FOTO: Jose Luis Gonzalez/Reuters

45 odstotkov vprašanih (in 60 odstotkov tistih, ki napovedujejo tretjo svetovno vojno) pričakuje, da bo prihodnje desetletje vključevalo neposreden vojaški spopad, ki bo vsaj delno potekal v vesolju.

Med strokovnjaki so najbolj skrb vzbujajoče napetosti med ZDA in Kitajsko. Kar 65 odstotkov anketirancev meni, da bo Kitajska v prihodnjem desetletju poskušala zavzeti Tajvan z vojaško silo. Ta ocena je bistveno višja kot v prejšnji anketi, kar kaže na naraščajoče zavedanje o tveganjih v indo-pacifiški regiji, navaja Atlantski svet in dodaja, da je kitajski predsednik Xi Jinping večkrat izjavil, da ne bo opustil uporabe sile za ponovno združitev Tajvana s Kitajsko, kar bi lahko povzročilo neposreden vojaški spopad z ZDA.

Poleg tega 45 odstotkov anketirancev meni, da bo v prihodnjih desetih letih nastal vojaški konflikt med Rusijo in Natom. To predstavlja znatno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je takšno možnost predvidevalo le 29 odstotkov anketirancev. Med tistimi, ki pričakujejo svetovno vojno, jih kar 69 odstotkov verjame, da se bo zgodil neposredni spopad med Rusijo in Natom.

Na vprašanje, kako se bo po njihovem mnenju končala vojna med Rusijo in Ukrajino, jih je skoraj 47 odstotkov odgovorilo, da v korist Rusije, 43 odstotkov pa, da se bo konflikt le zamrznil.

Tudi oblikovanje novih zavezništev bi lahko prispevalo k svetovni vojni. Skoraj polovica anketirancev (47 odstotkov) predvideva, da bodo Kitajska, Rusija, Iran in Severna Koreja do leta 2035 postale formalne zaveznice. Ta nova zavezništva bi lahko ustvarila svet, razdeljen na bloke pod vodstvom ZDA in Kitajske, kar bi dodatno povečalo tveganje za globalni konflikt.

Takšno geopolitično razdelitev bi lahko še poslabšala gospodarska dinamika. Kitajska že zdaj uporablja globalno trgovino za uveljavljanje svojih interesov, kar bi lahko povzročilo oblikovanje novih gospodarskih blokov, iz katerih bi bila Kitajska izključena, navaja Atlantski svet. Vendar pa mnogi dvomijo, da bi Kitajska zaradi svoje odvisnosti od globalne ekonomije lahko oblikovala formalno zavezništvo z Rusijo, Iranom in Severno Korejo.

Skoraj polovica anketirancev (48 odstotkov) meni, da bo jedrsko orožje uporabljeno v naslednjem desetletju, pri čemer sta Rusija in Severna Koreja najverjetnejši uporabnici. FOTO: Jung Yeon-je/AFP

Strah pred uporabo jedrskega orožja

Kot že rečeno, skoraj polovica anketirancev (48 odstotkov) meni, da bo jedrsko orožje uporabljeno v prihodnjem desetletju, pri čemer sta Rusija in Severna Koreja najverjetnejši uporabnici. Številni strokovnjaki pa opozarjajo na hitro jedrsko oboroževanje Kitajske, redne jedrske grožnje Rusije in nenehno rast severnokorejskega jedrskega arzenala.

Glede na anketo med strokovnjaki iz vsega sveta, kar 88 odstotkov anketirancev meni, da bo v prihodnjem desetletju vsaj ena nova država pridobila jedrsko orožje. Iran pa velja za najverjetnejšega kandidata. Tri četrtine anketirancev verjame, da bo Iran postal jedrska sila do leta 2035.

Čeprav Iran uradno zanika namero po izdelavi jedrskega orožja, se je v zadnjem letu povečala količina izjav iranskih uradnikov o potrebi po jedrskem orožju, kar je posledica naraščajočega pritiska izraelskih vojaških akcij.

Med anketiranci prevladuje prepričanje, da morajo ZDA okrepiti svoje strateške sile, da bi odvrnile nasprotnike in zagotovile, da jedrsko orožje ne bo uporabljeno.

Je to leto 1918, 1944 ali 1989 za našo generacijo?

To pa ni edina raziskava, ki nakazuje na vse večji strah pred vojno. Raziskava evropskega sveta za zunanje zadeve in Univerze v Oxfordu je letos pokazala, da so v zvezi s prihajajočo eskalacijo konfliktov najbolj zaskrbljeni v Evropski uniji. Spet druga raziskava je pokazal, da je največji strah zaznati v državah, ki mejijo na Rusijo. Nordijske države, predvsem Finska in Švedska, že nekaj mesecev državljane pospešeno pripravljajo na vojno. 

Svetovni gospodarski forum je tako kot vsako leto tudi letos pred srečanjem v švicarskem smučarskem letovišču Davos vprašal več kot 900 voditeljev iz gospodarstva, politike in akademskih krogov o tveganjih, ki jih najbolj skrbijo.

V prihodnjih 12 mesecih se je 23 odstotkov vprašanih balo »državnega oboroženega spopada«, saj Rusija še naprej vodi vojno v Ukrajini, in prav tako se nadaljuje vrsta drugih oboroženih spopadov, tudi v Sudanu in Gazi.

»To je trenutek 1918, 1944 ali 1989 za našo generacijo,« je dejal finski predsednik Alexander Stubb med panelom v Davosu.