Bolnike spremljajo tudi na daljavo

Ljubljana – V nedavno ustanovljenem telemedicinskem centru v ljubljanskem UKC bolnike s koronavirusom spremljajo tudi s sistemom telemedicine, to je na daljavo. Do zdaj so tako spremljali 47 pacientov, trenutno jih 20, ki so sicer v izolaciji v domačem okolju. Medicinske sestre in zdravnice pripravnice to izvajajo prek kliničnega portala na daljavo.



Za spremljanje obolelih za covidom-19 je Telekom Slovenije skupaj s partnerji nadgradil tehnološko rešitev, namenjeno telemedicinski obravnavi bolnikov s kroničnimi boleznimi, kot so kronično srčno popuščanje, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen in visok krvni tlak. Tudi po epidemiji pa bi morala telemedicina po zgledu razvitih držav postati del zdravstvenega sistema za integrirano zdravstveno obravnavo kroničnih bolezni in drugih bolezenskih stanj, so prepričani zdravniki.

Zdravljenje brez neposrednega stika

Telemedicinska platforma je povezana z nacionalnimi sistemi eZdravja na NIJZ. Zdravstveno osebje lahko zdravi bolnike s covidom-19 brez neposrednega stika. Uporabnik telemedicine v uporabo na domu prejme naprave za spremljanje ključnih kazalnikov zdravstvenega stanja, ki so brezžično povezane s tabličnim računalnikom. Z brezžičnimi merilniki izmeri nekatere vitalne funkcije, na primer saturacijo kisika v krvi, pulz, pritisk, EKG in telesno temperaturo. Merilniki so prek aplikacije E-zdravje povezani s tablico ali pametnim telefonom, ki je pri bolniku. Zdravstveno osebje prek zdravstvenega portala redno, 24 ur na dan in vseh sedem dni v tednu, spremlja meritve pacientov, ob tem pa sistem samodejno opozarja na morebitna odstopanja, da se lahko osebje hitreje ustrezno odzove na spremembe bolnikovega zdravstvenega stanja.

Vključeni pacienti z blagimi simptomi covida-19

»V telemedicinsko obravnavo so vključeni pacienti z blagimi simptomi covida-19, ki imajo pridružene kronične bolezni in tveganje za poslabšanje bolezni v domačem okolju. Ti se vključujejo v telemedicinsko obravnavo na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja bodisi prek urgentne ambulante za covid bodisi po odpustu iz bolnišnice in jih na daljavo telemedicinsko spremljamo, dokler bolezenski znaki popolnoma ne izzvenijo,« pravi Dominika Oroszy, vodja telemedicinskega centra za covid-19.

Pacienti morajo poleg izpolnjevanja strokovnih kriterijev za telemedicinsko obravnavo obvladati osnovno digitalno pismenost – uporabo tablice ali pametnega telefona, merilnih naprav ter aplikacije e-Zdravje TS. »Prve povratne informacije pacientov so spodbudne, saj jim uporaba digitalne tehnologije ne dela posebnih težav. Povprečna starost doslej vključenih je 58 let. Pacienti so zadovoljni in se počutijo bolj varne, ker spremljamo njihovo zdravstveno stanje na daljavo in se pravočasno odzovemo na poslabšanje,« razlaga zdravnica.

Primanjkuje pulznih oksimetrov

V telemedicinskem centru bi lahko trenutno spremljali dvesto pacientov s covidom-19. Omejuje jih predvsem premalo medicinske opreme, zlasti pulznih oksimetrov, ki jih na mednarodnem trgu ni več mogoče kupiti. »V osrednjeslovenski regiji bomo povečali vključevanje pacientov s covidom-19 v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ljubljana, prav tako potekajo dogovori za vključevanje pacientov iz celjske regije. Obolele za covidom-19 je mogoče na daljavo spremljati tudi v hotelih, kjer so v izolaciji. Tako lahko učinkoviteje spremljamo njihovo zdravstveno stanje na daljavo in ob spremembah obvestimo odgovorno zdravstveno osebje na lokalni ravni,« je povedala Dominika Oroszy.

V času epidemije koronavirusa je v telemedicinsko obravnavo vključenih tudi pet pacientov po transplantaciji srca, ki jih vodijo v programu za napredovalo srčno popuščanje pod vodstvom prof. Bojana Vrtovca in doc. dr. Gregorja Poglajna s kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. Skupno nameravajo vključiti 15 pacientov.



Pandemija koronavirusa je priložnost za uvajanje telemedicinskega pristopa v klinično prakso, saj predstavlja oddaljen dostop do pacientov s covidom-19 prek videokonzultacij in telefonskih konzultacij. Spremljanje življenjskih funkcij na daljavo je učinkovitejši pristop ob omejenih kadrovskih in prostorskih virih v zdravstvenem sistemu, zmanjšuje tudi tveganje za širitev virusa med zdravstvenim osebjem, poudarja zdravnica. Dodaja, da bo po epidemiji telemedicina učinkovit pristop za integrirano zdravstveno obravnavo kroničnih bolezni in drugih bolezenskih stanj.

Zmanjševanje tveganja okužb

»Stalen nadzor nad boleznijo bolnikom na njihovem domu daje občutek večje varnosti. Poleg tega je naša rešitev koristna zaradi zmanjševanja tveganja okužb zdravstvenega osebja in drugih bolnikov oziroma obiskovalcev zdravstvenih ustanov,« poudarja Peter Pustatičnik, vodja eZdravja in eOskrbe na Telekomu. Ugotavlja, da bi bilo treba tovrstne storitve po zgledu razvitih držav v sedanjih razmerah, ko je veliko starejših in kroničnih bolnikov zaradi epidemije izoliranih doma in prepuščenih sami sebi, čim prej zagotoviti vsem, ki jih potrebujejo. Tako bi lahko preprečili številne zaplete, prezgodnje smrti ter nepotrebne stroške in vsaj delno obvladali naraščajočo obremenjenost zdravstvenega sistema. Pripravljeno rešitev že uspešno uporabljajo tudi v pilotnih projektih v Krškem in Celju, kjer testirajo rešitve za vključitev v zakon o dolgotrajni oskrbi.

Koristi za bolnike in razbremenitev sistema

Tehnološko rešitev so razvili v projektu Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, ki je nadgrajen sistem rešitve E-oskrba – ta je namenjen obvladovanju padcev starejših ter posledic zaradi predolgega čakanja na pomoč. V projektu integriranega zdravstva in oskrbe so pilotno spremljali 155 pacientov z navedenimi petimi kroničnimi boleznimi in zdravstvenih delavcev na interni kliniki za kardiologijo UKC Ljubljana, Kliniki Golnik in v Zdravstvenem domu Trebnje. Z rezultati takšnega zdravljenja so bili zelo zadovoljni, poleg prednosti za paciente prinaša tudi razbremenitev zdravstvenega sistema.

Projekt, pri katerem so poleg omenjenih sodelovali še nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), zveza društev upokojencev (Zdus), inštitut Antona Trstenjaka in ljubljanska medicinska fakulteta, je s sofinanciranjem EU potekal od leta 2016 do sredine preteklega leta. Konec leta je bil nared za uvedbo na nacionalni ravni, pripravljena strategija pa je bila v obravnavi na ministrstvu za zdravje. Na vprašanja, ali so se o tem že odločili, nam na ministrstvu niso odgovorili. Tako to rešitev, ki je registrirana kot medicinski pripomoček, Telekom zdaj izvaja kot socialnovarstveni servis.