Pametne naprave kot rešitelji v epidemiji

Med epidemijo se je pomembnost digitalizacije odrazila na vseh področjih. Omogoča povezave z zdravniki, šolanje na daljavo, oddajo vlog ..., predvsem pa stike z osebami, ki jim ne smemo priti blizu. Čeprav številne zadeve delujejo, je čas spopadanja s covidom-19 priložnost, da spoznamo, kaj bi še lahko nadgradili.

To, da lahko zdravnik s pomočjo sodobnih pripomočkov pacienta spremlja od daleč, a vseeno kakovostno, je v času preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom dobrodošla rešitev. Devetinpetdesetletni podjetnik, ki je prestal okužbo, je za glasilo Ljubljana povedal, da so mu na infekcijski kliniki v Ljubljani dali komplet e-zdravje – v Telekomu so tehnološko rešitev za telemedicinsko spremljanje bolnikov s kroničnimi boleznimi nadgradili za bolnike s koronavirusom. Dvakrat na dan jim je prek tabličnega računalnika posredoval podatke o telesni temperaturi, saturaciji in krvnem pritisku in če je kaj odstopalo od normalnega, so ga takoj obvestili.
 

Spremembe prinašajo tudi pasti

Zdravnica Danica Rotar Pavlič, predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino (RSK) je povedala, da smo priče dramatičnim spremembam v obravnavi bolnikov na vseh ravneh zdravstva. Število neposrednih obiskov bolnikov v ambulantah je odvisno od lokalnih prilagoditev sistema zdravstvenega varstva.

»Opravljanje storitev na daljavo je sprememba, ki je nekaterim od starejših oseb in oseb z motnjami v razvoju ter drugimi onesposobljenostmi tuja,« je opozorila Rotar Pavličeva. Dodala je, da konzultacije po telefonu in e-pošti prinašajo tudi številne pasti.



»Zdravljenja na daljavo se zdravniki niso učili med študijem,« so povedali v ljubljanskem zdravstvenem domu. Zdravniki se s pacienti posvetujejo po telefonu, pacienti jim pošiljajo slike vnetega žrela, oteklih sklepov, pa tudi videoposnetke, kot je prikaz gibljivosti rame. To pa ne more v celoti nadomestiti osebnega stika in kliničnega pregleda. »Še vedno potekajo tudi osebni pregledi, saj je treba morebitne zaplete operacij ali sume na malignome izključiti,« je pojasnila Rotar Pavličeva.

»Pacienti so z odgovori po e-pošti običajno zelo zadovoljni, še posebej, ker jim pošljemo tudi povezave do navodil na internetu za posamezna stanja in bolezni, prejmejo potrdila o napotitvi,« je povedal Aleksander Stepanović, zdravnik in direktor ZD Škofja Loka. V eni od zasebnih ambulant programe terapevtskih vadb kineziologinja izvaja preko v naprej pripravljenih filmčkov in individualnih navodil, za kar koristijo youtube kanal, FB in spletno stran. Pacienti imajo možnost direktnega kontakta za dodatna navodila/pomoč.
 

Telezdravje bo prioriteta

V ZD Ljubljana težko napovedo, kako se bodo v prihodnje razvijale digitalne rešitve: »Vsekakor pa ljudje spoznavajo, da za vsako težavo ni treba k zdravniku oziroma, da se manjše tegobe s časom razrešijo spontano. To pa ne pomeni, da se lahko pri večjih težavah odlaša z obiskom ali posvetom pri zdravniku.«



Zaradi sedanjih izkušenj je RSK telezdravje postavil za eno od prioritet. Rotar Pavličeva pravi, da bo treba v prihodnje dodatno opredeliti telemedicinske storitve »od indikacij zanje, do izvedbe, varnostnih elementov, časovnih karakteristik, arhiviranja in pripraviti popolnoma nove stroškovnike«.



Stepanović je povedal, da pri trenutni digitalizaciji pogrešajo bolj enotne in preproste aplikacije za zagotavljanje varnosti pri komunikaciji, kodiranje sporočil. Vse dosedanje e-storitve (recept, napotnice, bolniški listi) so se po njihovem pokazale za koristne, zato menijo, da bi bilo smiselno razmisliti še o digitalizaciji drugih obrazcev, ki jih predpisuje ZZZS.
 

Bosi brez digitalnega potrdila

Osrednji portal, prek katerega lahko opravljamo e-storitve z državnimi organi, je e-uprava, kjer je registriranih več kot 100.000 uporabnikov. »Prva verzija je bila odprta za javnost v letu 2001, ko je bilo možno oddati vlogo za nekaj izpiskov iz matičnih knjig. Portal je bil namenjen fizičnim osebam, podjetjem in državni upravi. V letu 2006 je bil za podjetja odprt posebne portal eVEM,« je sporočila Katja Mihelj Nagode z ministrstva za javno upravo.

Zdaj je fizičnim osebam na voljo več kot 70 elektronskih storitev/vlog, ki jih lahko v celoti izpeljejo prek spleta, pri čemer potrebujejo digitalno spletno potrdilo, s katerim dokazujejo istovetnost. Storitev, povezanih s potnimi listi, upravnimi overitvami, osebnimi izkaznicami, vozniškimi dovoljenji, ki jih stranke tudi najpogosteje uporabljajo, pa ni mogoče opraviti na ta način, saj uradnik mora stranko osebno identificirati.



»Na portalu e-uprava smo zaradi interventnega zakona pripravili 15 vlog za storitve, ki jih je v tem času možno oddati tudi brez uporabe e-identitete. Naša želja je, da se po koncu epidemije te vloge umaknejo,« je pojasnila Katja Mihelj Nagode.

Najpogostejše vloge so sprememba prebivališča ter e-podaljšanje prometnih dovoljenj. Po razglasitvi epidemije sta se obisk portala e-uprava in oddaja vlog močno povečala, in sicer obisk na upravni enoti upravni enoti (UE) Ljubljana iz povprečno 10.000 na mesec na več kot 30.000 na dan in 4800 oddanih vlog na mesec, v mesecu letos jih je bilo več kot 10.000.

»Največji izziv digitalizacije e-storitev je, da fizične osebe pogosto teh možnosti ne poznajo, poleg tega je precej strahu pred uporabo e-identitete. E-storitev ne obravnavajo samo UE, ampak so na portalu tudi obrazci, ki jih ponujajo druge institucije. Tudi zaposleni na institucijah se ne zavedajo možnosti, ki jih ponuja e-poslovanje,« so še opozorili na ministrstvu.


 

Petina vlog v e-obliki

Stranke lahko vse vloge za uveljavljanje vseh pravic oddajo v elektronski obliki, na portalu e-uprave, je povedala Patricija Može, direktorica CSD Severna Primorska, ki ima skupaj 110 sodelavcev. »Za poslovanje prek tega portala potrebujejo digitalno potrdilo, v času koronavirusa pa vloge lahko oddajajo tudi po elektronski pošti. Na spletni strani smo objavili video posnetek, kako se obrazec izpolni in odziv je res dober,« je ocenila Patricija Može.



Spomnila je, da imajo v povprečju posamezniki, ki se obračajo na CSD, manj možnosti za uporabo e-oblik poslovanja, ker nimajo vsi ustrezne opreme, težava pa je tudi manjša e-pismenost in pogosto pa prosilci potrebujejo tudi pogovor s socialnim delavcem, želijo preveriti, ali so vlogo prav izpolnili.

V Novi Gorici je do zdaj možnost oddaje elektronskih vlog izkoriščalo približno dva odstotka strank, v času koronavirusa je delež porasel na 22 odstotkov, kar olajša tudi delo zaposlenim, »to možnost izkoriščajo predvsem tisti iz bolj oddaljenih krajev,« ugotavljajo.



Možetova pričakuje, da bo po koncu zdravstvene krize digitalen podpis pri oddaji vlog spet potreben, saj je tako zagotovljena avtentičnost pošiljatelja. Digitaliziranost CSD je po njeni oceni zelo dobra, »lani smo prešli na e-dokumentno poslovanje, ko bo informacijski sistem Krpan do konca izpiljen, bo to razbremenitev za sodelavce,« pričakuje Patricija Može.
 

Furs skoraj v celoti digitaliziran

Tudi v finančni upravi (Furs) so lani že tako širok nabor digitaliziranih storitev še povečali. Pravne osebe in podjetniki so v vsakem primeru dolžni s tem organom poslovati izključno elektronsko, fizične osebe pa spodbujajo, da bi se za to odločali v čim večji meri. Na oddaljen način lahko uredijo skoraj vse – razen če stranka na pogodbi potrebuje originalen žig, kar v času koronavirusa rešujejo po pošti ali pa stranke dokumente prinesejo v poštne nabiralnike na uradih.



Lani je Furs zagnal mobilno aplikacijo e-davki, ki so ji na telefon naložimo iz spletne trgovine. Število uporabnikov se hitro povečuje, prednost pa je, da za uporabo ne potrebujemo digitalnega potrdila. Tudi dokumente, ki jih pošilja Furs, lahko prejemamo elektronsko, z naročilom e-vročanja – na primer informativni izračun dohodnine, na katerega je prek aplikacije mogoče dati tudi ugovor.

Aplikacija e-davki je spodbudila številne posameznike za elektronsko oddajo vloge za vzdrževane družinske člane. Obrazec je prek portala na spletni strani za leto 2015 oddalo malo več kot osem odstotkov zavezancev, za leto 2018 skoraj 27 odstotkov, letos, z uvedbo mobilne aplikacije, pa se je ta delež povečal na 40 odstotkov, pri čemer Furs prejme približno četrt milijona teh vlog vsako leto.