S pametnim sistemom manj obiskov na urgenci

Ljubljana – Boljše spremljanje bolnikov, manj obiskov na urgenci, manj obremenitev zdravstvenega kadra ter večja spodbuda k spremembi življenjskega sloga, če je ta potrebna, so pomembni rezultati projekta Pametni sistem integriranega zdravstva in oskrbe, ki je s sofinanciranjem EU potekal od leta 2016 do sredine tega leta. Zdaj je nared za uvedbo na nacionalni ravni, pripravljena strategija je v obravnavi na ministrstvu za zdravje.

V projektu so spremljali 155 pacientov s petimi kroničnimi boleznimi – s srčnim popuščanjem, kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), astmo, sladkorno boleznijo in povišanim krvnim tlakom – ki so bili deležni telemedicinske obravnave v UKC Ljubljana, na interni kliniki za kardiologijo, na Kliniki Golnik in v Zdravstvenem domu Trebnje. Poleg navedenih so projekt razvijali še Telekom Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Inštitut Antona Trstenjaka in Medicinska fakulteta v Ljubljani.



Partnerji so razvili IKT-infrastrukturo za zagotavljanje storitev zdravja na daljavo in oskrbe na daljavo. Pacienti so jo preizkusili v pilotnem projektu. Bolnikom so razdelili merilnike in tablice, prek katerih so pošiljali podatke v zdravstveni dom oziroma na kliniko, tam pa so spremljali morebitna odstopanja. Ugotovili so, da imajo te storitve celo vrsto pozitivnih učinkov v praksi.

K sodelovanju so težje pritegnili starejše

V trebanjskem zdravstvenem domu so tako spremljali dve skupini po 50 pacientov s sladkorno boleznijo in visokim krvnim tlakom. Vsakega bolnika, ki je privolil v sodelovanje, so najprej usposobili za uporabo elektronske opreme, merilnika krvnega sladkorja in merilnika tlaka. Nato je po predvidenem protokolu sporočal vrednosti meritev v sistem.

Diplomirana medicinska sestra je dobljene vrednosti preverila in sporočila, ali so v redu; če so bile zunaj ustreznih območij, se je to označilo kot oranžni alarm. Glede na te rezultate so pacienti dobili navodila za manjše spremembe v življenjskem slogu, pri večjih odstopanjih pa so bolnika napotili k zdravniku, je povedala Marija Petek Šter iz Zdravstvenega doma Trebnje.

Kot je dejala, so izboljšali sodelovanje bolnikov s sladkorno boleznijo pri zdravljenju, boljše je tudi njihovo zavedanje, da je treba za urejenost bolezni narediti določene spremembe v življenjskem slogu. Pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo so potrdili, da doma izmerjene vrednosti krvnega tlaka pomagajo pri odločitvah o nadaljnjem zdravljenju. Prepoznali so tudi kar nekaj bolnikov, ki so bili pretirano zdravljeni, torej so potrebovali manj zdravil, kot so jih imeli predpisanih.

Obremenitev zdravstvenega kadra zaradi obiskov ni bilo več, nekoliko več dela je imela diplomirana medicinska sestra, ki je s temi bolniki v stalnem stiku prek e-sistema. Pacienti so projekt zelo dobro sprejeli. Opazili pa so, da so k sodelovanju težje pritegnili starejše, kar pripisujejo nižji izobrazbeni strukturi in slabši e-pismenosti v ruralnem okolju.

Naravnost v bolnišnico, ne na urgenco

V kliničnem centru so s pomočjo te tehnologije spremljali 30 najtežjih bolnikov s srčnim popuščanjem. Glavni namen je bil, da tem bolnikom, ki čakajo na presaditev srca, izboljšajo zdravje in pravočasno reagirajo, če se jim stanje poslabša, da ni prepozno, ker je poznejše ukrepanje bistveno bolj zahtevno in zapleteno, je povedal kardiolog prof. dr. Bojan Vrtovec z interne klinike, oddelka za napredovalo srčno popuščanje.

Med drugim so jim merili EKG, tako so lahko zaznali motnje v srčnem ritmu in še druge stvari, ki jih sicer ne. Bilo je manj obiskov v ambulantah, manj hospitalizacij, uspelo jim je izboljšati terapijo, izboljšali so se tudi laboratorijski parametri. Zdravnik meni, da je tak način spremljanja zelo koristen predvsem pri zelo hudih bolnikih, saj so v primeru, da so opazili odstopanja, bolnika takoj napotili v bolnišnico, ne na urgenco. Tako so razbremenili urgenco, bolnik pa je pravočasno dobil ustrezno zdravljenje. V tem vidi prihodnost zdravljenja na sekundarni ravni in upa, da bodo na UKC Ljubljana v prihodnje tak sistem tudi uvedli.

V Liverpoolu za četrtino manj hospitalizacij

Gosta iz Liverpoola, ki sodelujeta pri evropskem projektu Ithaca – vključenih je devet regij, v Sloveniji ga izvaja center za družboslovno informatiko na Fakulteti za družbene vede, cilj pa je večja politična podpora pri uvajanju inovacij v zdravstveno in socialno oskrbo – sta povedala, da se s telezdravjem pri njih ukvarjajo že pet let. Počasi gradijo zaupanje v osebje in novo tehnologijo, pacienti se počutijo varne in jim je udobno. Zaradi telemedicine imajo za četrtino manj hospitalizacij. Spremljanje na daljavo nameravajo razširiti tudi za rakava in motorično-nevrološka obolenja.



Pogoj za uporabo na nacionalni ravni je, da so naprave registrirane kot medicinski pripomočki. Kombinacija naprav je odvisna od tega, kakšno bolezen ima posameznik in kaj mu predpiše zdravnik, je povedala Elena Nikolavčič, ki na Telekomu skrbi za rešitve e-oskrbe in telemedicine. Prvi del integrirane oskrbe je kombinacija različnih naprav za oskrbo na domu; če uporabnik pade, se slabo počuti ali potrebuje nujno pomoč, pritisne na gumb SOS oziroma rdeči gumb in pokliče v asistenčni center, ki mu nato organizira pomoč. Drugi del sestavljajo naprave za merjenje vitalnih funkcij, pri čemer meritve prek tablice oddajo medicinski sestri ali neposredno zdravniku.

Telekom ima za izvajanje e-oskrbe, ki je socialni servis, dovoljenje ministrstva za delo, je pojasnila Nikolavčičeva. Trenutno ima 500 uporabnikov, osnovni paket z gumbom in daljincem pa stane 24,40 evra na mesec. Nekatere občine to storitev sofinancirajo z 10 evri ali več. Nikolavčičeva pravi, da naročniki pogosto pokličejo na pomoč, velikokrat zaradi padca, prav tako zaradi tesnobe in drugih stisk. To testirajo tudi kot eno od rešitev v okviru zakonodaje o dolgotrajni oskrbi.

Poleg osnovnega paketa e-oskrbe Telekom ponuja še ambientalno pametno rešitev, z nameščenimi senzorji v vseh sobah v stanovanju. Poleg tega pripravljajo tako imenovano mobilno pametno rešitev, ki bo spremljala uporabnika na sprehodu, med potjo v trgovino in po drugih opravkih.

Ministrstvo še nima dokončnega stališča

Peter Pustatičnik, vodja projekta pri Telekomu, je povedal, da so pripravili strategijo za širjenje projekta na nacionalno raven do leta 2023, kar naj bi potekalo postopoma. Računajo, da naj bi prihodnje leto dobili sredstva za vključitev od 500 do 1500 pacientov. Do leta 2023 naj bi jih vključili 20.000. Kot je dejal, so pri razvoju teh storitev uporabili izkušnje razvitih držav, saj Slovenija na tem področju zaostaja, še posebno v drugem segmentu, to je v teleoskrbi, ki jo v tujini uporablja desetina starejših od 65 let. Zato imajo tam manj smrti zaradi padcev. V Nemčiji so izračunali, da bi z uporabo telemedicine lahko preprečili 12 odstotkov smrti zaradi kroničnih bolezni.

Na ministrstvu za zdravje so nam pojasnili, da so jim septembra predstavili širitev storitev integrirane oskrbe in zdravja na daljavo na nacionalno raven. Zahtevali so še dodatna poročila. V začetku novembra so prejeli preliminarno analizo telemedicinske obravnave kroničnih bolezni. Ker še nimajo na voljo vseh podatkov zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) o ekonomskem učinku, ministrstvo še ni izoblikovalo dokončnega stališča. Povedali so še, da je predlog vsebinskih rešitev zakonodaje o dolgotrajni oskrbi v fazi usklajevanja. V javno razpravo ga bodo predvidoma predložili januarja.