V nadaljevanju preberite:

V Sloveniji pojemo preveč mesa glede na priporočila smernic zdravega in trajnostnega prehranjevanja. Stopnja samooskrbe z mesom je skoraj enkrat višja od stopnje samooskrbe s sadjem in zelenjavo, pa vendar večina kmetijstva temelji na živinoreji, zlasti govedoreji, in pridelavi krme zanjo.

Najpogostejši argument za prevladujočo usmeritev kmetijstva v živinorejo – ta presega 40 odstotkov vrednosti kmetijske proizvodnje – so naravne danosti. V Sloveniji med kmetijskimi zemljišči prevladujejo travinje in območja z manj ugodnimi pogoji za pridelavo hrane – teh je tri četrtine vseh kmetijskih površin –, ki jih lahko izkoristimo zgolj za rejo živali. Živinoreja naj bi tudi skrbela za ohranjanje značilnega videza slovenske kulturne krajine.

Toda podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, kriza onesnaževanja in spreminjanje prehranskih navad zahtevajo strateški premislek glede prihodnje vloge živinoreje v slovenskem prehranskem sistemu. »Potrebujemo bolj učinkovito, pametno in vzdržno rabo tal, ker je čedalje več slovenskega površja izpostavljenega posledicam podnebnih sprememb, ker je tem izpostavljenih čedalje več območij v EU in zunaj nje, od koder uvažamo hrano, in ker sama tehnologija ne bo dovolj,« je na podnebnem seminarju v organizaciji Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja dejal raziskovalec Žiga Malek.