V nadaljevanju preberite:

Mesna in mlečna industrija se prikazujeta kot okolju in zdravju prijazni nosilki zagotavljanja prehranske varnosti svetovnemu prebivalstvu, v ozadju pa uporabljata taktike, izposojene od tobačne in naftne industrije, s katerimi zavirata podnebno ukrepanje in preobrazbo prehranskega sistema v smeri večje trajnostnosti, je razkrito v mednarodnem poročilu Novi trgovci z dvomom. Pod drobnogled so vzeli pretkane, pogosto tudi umazane taktike 22 največjih podjetij v teh dveh sektorjih.

Kljub velikanskemu negativnemu vplivu na podnebje, biodiverziteto in človekovo zdravje so velike mesne in mlečne korporacije skoraj izvzete iz okoljske in podnebne zakonodaje. To so dosegle tako, da so prepričale politične odločevalce o kmetijskem ekscepcionalizmu – zanje veljajo drugačna pravila kot za druge dele gospodarstva –, ki omogoča številne zlorabe.

Trenut­ni sistem kmetijskih subvencij podpira status quo, v katerem imajo največ koristi velika kmetijska podjetja, majhne, družinske kmetije pa odmirajo. V EU 80 odstotkov subvencij dobi 20 največjih kmetijskih podjetij, med letoma 2005 in 2020 pa se je število kmetij zmanjšalo skoraj za 40 odstotkov. Delo je izgubilo okoli 5,3 milijona kmetov, v večini s kmetij, manjših od petih hektarov.