Krivec: Na temelju ideologije se ustvarja vtis, da živinoreja zastruplja državo

Za povečanje prehranske samooskrbe so nujni dolgoročna strategija, boljše sodelovanje med členi v verigi in poenostavitev administrativnih ovir, so si bili edini govorci na posvetu v državnem svetu. Poudarili so tudi pomen dolgoročnejšega pogodbenega sodelovanja, večji pomen slovenskih izdelkov in pozvali proti napadanju živinoreje.

Generalna direktorica direktorata za hrano in ribištvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ana Le Marechal Kolar je predstavila končne podatke o stopnji samooskrbe za leto 2023, ki niso spodbudni. Najslabša je pri sadju (15,6-odstotna) in zelenjavi (32,4-odstotna). Za zagotavljanje prehranske varnosti je treba spodbuditi strukturne spremembe v kmetijstvu, zlasti generacijsko prenovo in povečanje produktivnosti, krepiti povezanost v verigi preskrbe s hrano, zagotoviti bolj organiziran vstop lokalne surovine v verige, vlagati v razvoj in prenos znanja ter inovacije v celotni verigi in ozaveščati potrošnika, je naštela.

Ben Moljk s Kmetijskega inštituta Slovenije je dejal, da o vzpostavljeni verigi lahko govorimo le v mesnopredelovalnem, mlečnem in deloma mlinarskem sektorju, pri drugih sektorjih ne. Prav tako ni vertikalne povezanosti verige. »Zadružni sistem in živilskopredelovalna industrija niso lastniško nikoli vstopili v trgovske verige, s čimer so izgubili priložnost za krepitev svojega položaja na trgu.« Povratne poti ni, je dodal, iskati bo treba rešitve, kaj narediti v obstoječih razmerah. Okrcal je tudi državo, ki na seznam strateških državni naložb ni uvrstila nobenega živilskega podjetja.

Potrošnika bolj malo zanima slovensko poreklo

Interes slovenske trgovine je povečanje prisotnosti slovenskih proizvodov na policah, je poudarila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. A pri izbiri potrošnikov na koncu prevlada cena. »Kot država se moramo odločiti, kako potrošnika še bolj prepričati o pomenu slovenske hrane,« je pozvala. Raziskave potrjujejo, da se je pomen slovenskega porekla za potrošnika v zadnjih letih zmanjšal, je dejal Uroš Lozej iz družbe Spar Slovenija. Da je na koncu vse odvisno od kupca, ki se sam odloča, kaj bo vzel s polic, je dejal tudi Zvonimir Šimunović iz Mercatorja.

»Vedno govorimo, da je ključno povezovanje. Če se trgovec odloči, da bo kupoval en produkt od 90 kmetovalcev, ni najbolj spodbudno. Na drugi strani smo imeli tri zadruge, ki so se ukvarjale z zelenjavo,« se je ob trgovce obregnil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki glede na povečanje njihovih dobičkov meni, da imajo največjo pogajalsko moč. Dobički in pogajalska moč zadrug na drugi strani so manjši, a imajo te veliko vlogo pri zagotavljanju slovenskih izdelkov; za svoj steber živilskopredelovalne industrije večino surovin dobijo pri slovenskem kmetu, je povedal Florjančič.

Direktor Evrosada Boštjan Kozole je opozoril, da se čas za sprejetje nekaterih ukrepov za povečanje samooskrbe izteka. Pozval je k davčni razbremenitvi dela v primarni kmetijski pridelavi. Glavne težave predelovalcev so produktivnost, ki ne sledi dvigu plač, pomanjkanje delovne sile in težave pri zagotavljanju profesionalnih konkurenčnih kmetij kot dobaviteljev, je dejal predsednik uprave Pivke Janez Rebec.

Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, ki jih je nedavno kupilo hrvaško podjetje Mesna industrija Braća Pivac, je opozoril na pomanjkanje dolgoročne strategije na področju preskrbe s hrano in na negativen odnos do živinoreje: »Na temelju ideologije se ustvarja vtis, da je živinoreja zastrupljevalec naše države«, toda »brez živinoreje samooskrbe z mesom ni mogoče zagotoviti.«