Samopreskrba z rastlinsko hrano se zmanjšuje, z živalsko rahlo navzgor

Samopreskrbnost s hrano v Sloveniji se zmanjšuje, najbolj izrazito pri rastlinskih kmetijskih proizvodih, medtem ko se pri živalskih z izjemo medu nekoliko povečuje. Od lani se je hrana podražila za slab odstotek in pol. Zavržemo je manj od evropskega povprečja.

Lani se je stopnja samopreskrbe z rastlinskimi kmetijskimi proizvodi v primerjavi z desetletnim povprečjem (2013–2022) zvišala le pri žitih (za sedem odstotnih točk). Znižala pa se je pri sadju (za 18 odstotnih točk), krompirju (za devet odstotnih točk) in zelenjavi (za osem odstotnih točk). Med rastlinskimi kmetijskimi proizvodi je bila najvišja pri žitih (80-odstotna), najnižja pa pri sadju (16-odstotna) zaradi slabih vremenskih razmer. Samopreskrba z zelenjavo je bila 33-odstotna, je začasne podatke za Slovenijo objavil Statistični urad (Surs) pred jutrišnjim svetovnim dnevom hrane.

Stopnja samopreskrbe z rastlinskimi kmetijskimi proizvodi. FOTO: Surs

Pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila stopnja samopreskrbe najvišja pri jajcih (95-odstotna). V primerjavi z desetletnim povprečjem se je znižala pri medu (za 44 odstotnih točk), zvišala pa pri mesu (za dve odstotni točki) in jajcih (za eno odstotno točko).

Površina za pridelavo tržnih zelenjadnic večja za skoraj dve tretjini

Kljub temu da se je samopreskrba z zelenjavo lani zmanjšala, pa se površina za tržno pridelavo zelenjadnic povečuje, navaja Surs. Vzrok za takšno odstopanje bi lahko bil prepočasno prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam.

Stopnja samopreskrbe z živalskimi kmetijskimi proizvodi. FOTO: Surs

Leta 2022 so zelenjadnice rasle na 3181 hektarih ali na 61 odstotkov večji površini kot leta 2013. V tem obdobju se je najbolj povečala površina s korenovkami in gomoljnicami (za več kot trikrat), podvojila se je površina stročnic, površina čebulnic pa se je povečala za 81 odstotkov. Velikost pridelovalne površine se je zmanjšala le pri špinačnicah (za 26 odstotkov).

Površina za tržno pridelavo zelenjadnic je bila leta 2022 večja za skoraj dve tretjini glede na 2013. FOTO: Maja Prijatelj Videmšek 

Cene zelenjave upadle

Med lanskim in letošnjim septembrom se je hrana podražila za 1,4 odstotka. Najbolj so se zvišale cene sadja (za 11 odstotkov) in sladkih izdelkov (za pet odstotkov), najbolj pa so se znižale cene zelenjave (za 1,4 odstotka), kruha in izdelkov iz žit (za 0,8 odstotka) ter rib in morskih sadežev (za 0,7 odstotka).

Prebivalci so največ denarja porabili za meso in mesne izdelke.

Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev po skupinah živil, Slovenija, 2022. FOTO: Surs

Gospodinjstva so leta 2022 za hrano v povprečju namenila 14 odstotkov svojih izdatkov oziroma 3698 evrov. Največ (tri odstotke oz. 831 evrov) so porabila za skupino žive živali, meso in mesni pripravki, sledili so žita in žitni izdelki (641 evrov), najmanjši delež pa sta predstavljali skupini olja in maščobe (128 evrov) ter ribe in morski sadeži (121 evrov).

Ženske pogosteje posegajo po sadju in zelenjavi

Leta 2022 je več kot dve tretjini (68 odstotkov) prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, vsaj enkrat na dan jedlo sadje in še nekoliko večji delež zelenjavo (70 odstotkov). Ženske so pogosteje kot moški vsaj enkrat na dan uživale sadje (75 odstotkov proti 60 odstotkov) in zelenjavo.

Delež oseb glede na spol, ki so vsaj enkrat na dan uživale sadje in zelenjavo, Slovenija, 2022. FOTO: Surs

Razlike so tudi po starostnih skupinah, saj je manj mlajših (16–29 let) vsaj enkrat na dan uživalo sadje (60 odstotkov) v primerjavi s starejšimi (65 let ali več), pri katerih je ta delež znašal 80 odstotkov.

Prebivalec zavrgel 36 kilogramov hrane

V prejšnjem letu je v Sloveniji nastalo 160.803 ton odpadne hrane, od tega 44 odstotkov v gospodinjstvih. Primerjava s preostalimi članicami EU iz leta 2020 kaže, da se pri nas v gospodinjstvih zavrže manj hrane (36 kilogramov na prebivalca) kot na ravni povprečja EU (70 kilogramov na prebivalca). Količina tovrstnih zavržkov je bila največja na Portugalskem (124 kilogramov na prebivalca), sledila je Italija (107 kilogramov na prebivalca), najmanjša pa v Španiji (30 kilogramov na prebivalca).

V prejšnjem letu je v Sloveniji nastalo 160.803 ton odpadne hrane, od tega 44 odstotkov v gospodinjstvih. FOTO: Matej Družnik/Delo

Združeni narodi so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane. Ta dan je namenjen ozaveščanju o pomenu hrane kot temeljne človekove pravice in osnovne potrebe, letos pa je poudarek na raznolikosti, hranilni vrednosti, dostopnosti in varnosti hrane.