V nadaljevanju preberite: 

Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe v zadnjem desetletju ni potekalo sistematično, zato ujme izdajajo vse višji račun, ki vpliva tudi na samopreskrbo s hrano. Na ministrstvu za kmetijstvo obljubljajo, da bo od zdaj drugače. Pripravljajo prenovljeno strategijo prilagajanja, sistematično naj bi se lotili tudi blaženja.

Na kmetijsko-živilskem sejmu Agra je bilo slišati, da ministrstvo spet razmišlja o rajonizaciji kmetijskih zemljišč, kar bi prineslo temeljitejši razmislek o tem, na katerih območjih je smiselno sejati koruzo in druge kmetijske rastline, ki potrebujejo več vode.

Kmete pa bo treba spodbuditi k uvedbi ukrepov za prilagoditev in zaščito kmetijske pridelave. Pri večini teh zelo zaostajamo. Z namakalnimi sistemi je opremljenih 6000 hektarov oziroma manj kot dva odstotka kmetijskih zemljišč. S protitočnimi mrežami je zaščitenih okoli 1500 hektarov intenzivnih sadovnjakov, s sistemi oroševanja komaj 230 hektarov sadovnjakov. Rastlinjaki so na slabih 170 hektarih površin, le približno tretjina kmetov pa ima svojo proizvodnjo zavarovano pred vremenskimi ekstremi.