V nadaljevanju preberite:

V obdobju 2003–2023 je država zaradi različnih naravnih nesreč v kmetijstvu izplačala za skoraj milijardo evrov odškodnin, od tega največ zaradi suše – več kot 600 milijonov evrov. Škoda bi bila precej manjša, če bi povečali obseg namakanja. Predvsem pa se bo treba prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam lotiti sistemsko.

Slovenija je na repu evropskih držav po obsegu kmetijskih zemljišč, opremljenih z namakalnimi sistemi. Namakamo 6500 hektarov, dve raziskavi pa sta pokazali, da bi lahko namakali 220.000 hektarov, od tega 182.000 hektarov njivskih površin, je na okrogli mizi o podnebnih spremembah in dostopu do vode, ki jo je na kmetijsko-živilskem sejmu Agra pripravilo kmetijsko ministrstvo, povedala ministrica Mateja Čalušić.

Po njenih besedah je treba na vseh ravneh – državni, regionalni in lokalni – pospešiti umeščanje namakalnih sistemov v prostor. Predvsem je treba pospešiti pridobivanje soglasij in dovoljenj; na okrogli mizi je bilo večkrat slišati, da so vzrok za prepočasno uvajanje namakalnih sistemov dolgi in zahtevni postopki za pridobivanje odločb za namakanje, ki jih izdaja direkcija za vode. Povečati je treba interes med kmeti in izboljšati prenos znanja. Predvsem pa se bo treba prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe lotiti sistemsko, saj parcialne rešitve ne bodo več zadostovale.