V nadaljevanju preberite:

Vlada kanclerja Olafa Scholza želi, da bi se do leta 2030 ekološko kmetovalo na 30 odstotkih kmetijskih površin, kar je več od cilja na ravni EU (25 odstotkov), zapisanega v strategiji Od vil do vilic. Trenutno je ekoloških 11 odstotkov površin, kar je približno toliko kot v Sloveniji, na njih pa kmetuje okoli 35.000 od skupno okoli 260.000 kmetov.

Do izbruha pandemije so se odstotki ekoloških površin povečevali, ta pa je povzročila stagnacijo. Rekordna inflacija, ki je posledica ruske agresije na Ukrajino, je povzročila, da se je nemški trg za ekološke izdelke skrčil. Prodaja je padla predvsem zaradi cenovno občutljivih nemških kupcev, so povedali na zveznem ministrstvu za prehrano in kmetijstvo. A od cilja za zdaj ne odstopajo, tudi če se bo na ta račun zmanjšala kmetijska pridelava, saj so negativne posledice intenziviranja kmetijstva preveč skrb vzbujajoče – od onesnaženja vode z nitrati do zmanjšanja biomase žuželk.