V nadaljevanju preberite:

Ekološko kmetovanje je ena od rešitev za prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe, naravi bolj prijazno pridelavo hrane in bolj zdravo prehranjevanje, vendar v Sloveniji nikakor ne dobi zaleta. Za to bo poleg sistemskih podpor treba povečati njegovo privlačnost tako za kmete kot za potrošnike.

Odkup ekoloških pridelkov ni dovolj dobro organiziran, zato se precej ekološko pridelanega mesa, živih živali in mleka prodaja kot konvencionalnih, je izpostavila Martina Bavec s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Kmetje imajo težave z dostopom do znanja, zato slovenski ekološki izdelki težko konkurirajo uvoženim. Neučinkovita je njihova nacionalna promocija, ki ne daje jasnih sporočil o prednostih ekološke hrane, zato še ni bilo doseženega preskoka od potrošnikov iz vrst prepričanih do širše ciljne populacije, je dodal Aleš Fister, predsednik zveze društev ekoloških kmetov.

Ekološki kmet in predsednik sveta za ekološko kmetovanje Marko Slavič je izpostavil problematiko majhnega deleža ekoloških živil v sistemu javnega naročanja hrane. Njihova kmetija se prijavlja na razpis okoli 130 šol, od teh jih približno 30 odstotkov ne naroči niti enega izdelka v celem letu oziroma v obdobju trajanja razpisa, je ponazoril.