Dan slovenske hrane se je podaljšal na ves teden

Dan slovenske hrane, ki je bil uveden leta 2012, se je letos s sklepom vlade podaljšal v teden slovenske hrane, ki bo potekal tretji teden novembra. Do nedelje se bodo po vsej državi zvrstili številni dogodki, na katerih se bo javnost seznanjala s pomenom pridelave in prehranjevanja z lokalno hrano. A primer zavajanja potrošnikov s poreklom, ki se je zgodilo letos poleti, opozarja na previdnost, podnebna kriza pa narekuje, da poudarjanje lokalne hrane ni dovolj.

Potrošniki lahko v tednu slovenske hrane izkažemo podporo lokalnim pridelovalcem s premišljenimi nakupi, svetujejo na spletni strani nacionalnega projekta Naša super hrana. »V trgovini bodimo pozorni na izvor izdelkov in prednostno izbirajmo lokalno hrano. Vzemimo si čas in obiščimo lokalno tržnico ali si pomagajmo z Zemljevidom ponudnikov lokalne hrane, kjer lahko preprosto poiščemo lokalne kmete in pridelovalce ter kupimo domače proizvode neposredno v svoji okolici. Tako neposredno podpiramo slovensko pridelavo in predelavo ter pripomoremo k ohranjanju domačih delovnih mest,« so zapisali pri projektu.

Vlada je teden slovenske hrane razglasila decembra lani na pobudo enajstih organizacij, med katerimi so zadružna zveza, kmetijsko-gozdarska zbornica, sindikat kmetov in zveza slovenske podeželske mladine, s prvo podpisano čebelarsko zvezo.

Polovica mladih zajtrka ne jé

Tema letošnjega tedna slovenske hrane je zajtrk. V petek bo potekal tradicionalni slovenski zajtrk, na katerem od leta 2012 otrokom v vrtcih in šolah postrežejo kruh, maslo, med, mleko in sadje slovenskega izvora. Lani so zajtrk postregli več kot 280.000 otrokom, kolikor jih obiskuje vrtce in osnovne šole s podružnicami. »S projektom si želimo utrditi navado zajtrkovanja še posebno med mladimi, saj raziskave kažejo, da jih približno polovica ne zajtrkuje,« je povedala generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko na tiskovni konferenci, ki jo je pred tednom slovenske hrane organiziralo ministrstvo za kmetijstvo.

Generalni direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Rado Kostrevc je ocenil, da je »prehrana v slovenskih vzgojno-izobraževalnih zavodih, tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami, zgledno organizirana in kakovostna«. Pohvalil je tudi prenovljene smernice prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Pri teh je največ pozornosti vzbudil predlog strateškega sveta za prehrano, da se v vrtcih in šolah omogoči izbira rastlinskega obroka, ki je bil zavrnjen. Kostrevc meni, da nove smernice »spodbujajo prehranjevanje, ki ohranja in krepi otrokovo zdravje ter je hkrati prijazno do okolja«.

Kepa se je zakotalila. Razvoja ekološkega kmetijstva nič ne more ustaviti

Slovenska jabolka
v resnici poljska

Eden od namenov tedna slovenske hrane je tudi okrepiti prepoznavnost slovenske kulinarične dediščine, zato bodo organizirane različne aktivnosti za spodbujanje priprave tradicionalnih slovenskih jedi iz lokalno pridelanih sestavin. Sodelujoči v aktivnostih so povabili javne zavode in gostince, da v tem tednu obogatijo svoje jedilnike s tradicionalnimi slovenskimi jedmi iz lokalno pridelanih sestavin. V aktivnostih ob tednu slovenske hrane bo sodelovalo tudi več kot 30 občin, ki so se pridružile akciji Vseslovenske tržnice. Na stojnicah bodo omogočale predstavitve lokalnih ponudnikov in pripomogle k njihovi promociji.

A kot kaže naslednji primer, ni vsako živilo, ki se prodaja kot slovensko, res pridelano v Sloveniji. Dnevnik je poročal, da je inšpekcijski nadzor potrdil sum, da so bila jabolka podjetja Sadjarstva Slom, ki so bila poleti naprodaj pod oznako Izbrana kakovost Slovenija (IK) in v katerih so odkrili nedovoljen pesticid, po izvoru iz Poljske. Podjetju so zaradi zavajanja kupcev izrekli 8800 evrov denarne kazni, poleg tega je izgubilo certifikat IK za svoja jabolka in skladiščenje jabolk drugih pridelovalcev iz sheme IK.

Poudarjanje lokalne hrane v kontekstu podnebne krize pa ni več dovolj, saj zlasti za hrano živalskega izvora velja, da škodljivi okoljski vplivi njene proizvodnje segajo čez državne meje. Zato je pomembneje od poudarjanja, da je treba dati prednost lokalni hrani, zmanjšanje potrošnje hrane živalskega izvora in prehod k bolj rastlinski.