V nadaljevanju preberite:

Izredni dogodki lahko hitro prekinejo dobavne verige, zato je treba v Sloveniji nujno zagotoviti kmetijska zemljišča, ki bodo omogočala preskrbo s hrano za približno eno leto, pravi generalni direktor direktorata za obrambne zadeve na obrambnem ministrstvu Boštjan Pavlin. Potrebovali bi okoli milijon hektarov kmetijskih zemljišč, zdaj jih imamo slabo polovico. Na kmetijskem ministrstvu menijo, da so kmetijska zemljišča kritična infrastruktura, in pripravljajo zakonske podlage za njihovo zaščito.

»Čas je, da si jasno in glasno priznamo, da ima Slovenija pri zaščiti kmetijskih zemljišč velike težave, ki jih ne moremo več ignorirati,« je dejala ministrica Mateja Čalušić v uvodnem nagovoru posveta, ki ga je pripravilo kmetijsko ministrstvo. Po podatkih Eurostata za leto 2020 je sodila Slovenija z 859 kvadratnimi metri njivskih površin na prebivalca na rep držav EU. Manj njiv, ki imajo največji potencial z vidika prehranske varnosti, imajo le Belgija, Nizozemska in Malta.

Po koncu posveta je ministrstvo objavilo poročilo o prehranski varnosti v izrednih razmerah, ki na 59 straneh predstavlja, ali in v kolikšni meri je Slovenija prehransko varna, težave v primeru kriznega dogodka, zaradi katerega bi se zaprle meje, ter ključne ukrepe. Velik delež samopreskrbe z določenimi živili še ne pomeni, da smo prehransko varni, enačaj med prehransko samopreskrbo in varnostjo črta poročilo. Če bi se zaprle meje, bi nam začelo primanjkovati semen, pesticidov, gnojil, veterinarskih zdravil in goriva, kar bi vodilo v pomanjkanje hrane za ljudi in krme za živali.