Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Okolje

Lokalnost ni več dovolj, pomembno je, kaj jemo

EU in z njo tudi Slovenija je škodljive okoljske vplive sistema oskrbe s hrano prenesla zunaj svojih meja.
»Več kot 85 odstotkov eksternih stroškov (zaradi negativnih vplivov na okolje in zdravje) pridelave hrane je vezanih na vzrejo živali in porabo mesa. Prehod k večjemu uživanju hrane rastlinskega izvora bi lahko stroške znižal na polovico,« je povedala Ana Frelih-Larsen. FOTO: Jure Eržen/Delo
»Več kot 85 odstotkov eksternih stroškov (zaradi negativnih vplivov na okolje in zdravje) pridelave hrane je vezanih na vzrejo živali in porabo mesa. Prehod k večjemu uživanju hrane rastlinskega izvora bi lahko stroške znižal na polovico,« je povedala Ana Frelih-Larsen. FOTO: Jure Eržen/Delo
5. 6. 2023 | 05:00
5. 6. 2023 | 08:30
7:18

V nadaljevanju preberite:

Okoljski vplivi slovenskega kmetijstva so po večini kazalnikov res manjši od drugih evropskih kmetijskih sistemov, a to ne velja za prehranski sistem, ker vse več hrane uvozimo. Na naših krožnikih so tudi meso z megafarm v bližnjih evropskih državah, kjer so standardi skrbi za živali slabši, ter sadje in zelenjava iz Italije in Španije, kjer kmetijska pridelava zaradi suše že povzroča konflikte zaradi vode, vodi v plastifikacijo krajin, izkoriščanje delovne sile, ki meji na suženjske razmere, in degradacijo mokrišč. Omejevanje samo slovenskih in evropskih kmetov po mnenju Maleka lahko prinese večji uvoz hrane, če se prej ne lotimo neprijetne resnice: zmanjšanja porabe živil živalskega izvora ter uvažanja velikih količin mesa in krme.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine