V nadaljevanju preberite: 

Odraščala je v kmečko-delavski družini v majhni vasi na Krškem polju. Oče je hodil v službo, mama je delala na kmetiji. »Rada se pošalim, da moji spomini na kmetijstvo sežejo v obdobje, ko še nismo uporabljali herbicidov. Ko so se pojavili prvi herbicidi za zatiranje plevela na koruznih poljih, smo bili srečni. Ni nam bilo več treba ročno okopavati dolgih vrst koruze. To je bil silen napredek. Nihče ni razmišljal, da ne bi uporabljal radazina, kakor je bilo trgovsko ime tistega pripravka, prav tako ne o negativnih posledicah. Tudi na študiju agronomije je bila večina predmetov usmerjena k višjim pridelkom. Z drugim se praktično nismo ukvarjali,« se spominja.

Nobena romantika ali poduhovljenost, pač pa povsem racionalno razmišljanje je pred skoraj 30 leti popeljalo kmetijsko svetovalko, specialistko za poljedelstvo in zelenjadarstvo na Kmetijskem zavodu Maribor, v spoznavanje ekološkega kmetijstva.

»V tistem času sem imela dosti stikov s sosednjo Avstrijo, kamor smo vodili skupine naših kmetov na strokovne ekskurzije. Avstrija se je že pred letom 1990 pripravljala na vstop v Evropsko unijo, in ko se ji je leta 1995 pridružila, so njen trg preplavili poceni izdelki iz drugih držav. Kmetje iz vseh panog so se zelo pritoževali, ekološki pa so bili zadovoljni. Povedali so, da trg za njihove pridelke raste, dobivajo višja nadomestila, zaznali so tudi že izvozno zanimanje.« Slovenija je v tistem obdobju že imela za cilj pridružitev Evropski uniji in Bavčeva je leta 1995 izvedla prvo predavanje za slovenske kmetijske svetovalce in vodstva kmetijskih zavodov, na katerem je predstavila ekološko kmetijstvo v Avstriji.