V nadaljevanju preberite:

Razmere v verigi preskrbe s hrano so zelo črne. Slovenija je v celoti odprla vrata globalizaciji. V slovenski lasti smo obdržali le butično, vse drugo je v tuji. Šestdeset odstotkov kmetij je samopreskrbnih, pomembne so za podeželje, a ne nastopajo v verigi, je stanje kmetijstva na kongresu zadružne zveze orisal varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Branko Ravnik.

Najslabše so po Ravnikovih besedah razmere za srednje velike kmetije, zlasti na hribovskih območjih. Čeprav so med njimi zelo dobre zgodbe, so prišle do točke, ko ne vidijo prihodnosti. Kmetijska politika jih je obšla, znajti se morajo same. Ustvarjajo alternativni model, ki temelji na neposredni komunikaciji s potrošnikom, višji dodani vrednosti in lokalnosti. Prav to si želimo doseči za celotno kmetijstvo, pogoj so dobre verige. Ustvarjajo jih lahko zadruge, ki to že delajo, treba jih je še priznati kot ključnega strateškega deležnika v lokalnih preskrbnih verigah, meni varuh.

Predstavil je presenetljive rezultate analize, ki jo je leta 2023 izvedel njegov predhodnik, a doslej ni bila objavljena. Pokazala je, da so slovenski izdelki cenejši od uvoženih, kar je v nasprotju s percepcijo potrošnikov. Polovica jih meni, da so slovenski izdelki dražji. Ravnik sklepa, da nižja cena izhaja iz stiskanja slovenske živilskopredelovalne industrije od trgovcev, ta pa zaradi tega stiska kmeta. Rezultate analize bo naslednji teden dal na mizo trgovcem, je napovedal.