Nemirni ali stabilni trgi, naložbe zahtevajo premišljenost

Kapitalski trgi so v zadnjih tednih pod pritiskom. V ospredje pa po daljšem času stopajo spremembe v globalni trgovinski ureditvi. V takem okolju si marsikateri vlagatelj postavi vprašanje: Kaj naj storim? Se umaknem na varno? Kam naj preusmerim sredstva?

Eden od pogostih odgovorov v takih časih je »obrnimo se k defenzivnim sektorjem«, torej k panogam, ki so navadno manj občutljive na nihanja gospodarskega cikla. Med te sodijo predvsem sektorji nujnih potrošniških dobrin (na primer živilska industrija), zdravstvo, telekomunikacije, preskrba z energijo in komunalne storitve. Ti sektorji veljajo za stabilnejše, saj njihovi izdelki in storitve ostajajo povpraševani tudi med recesijo ali gospodarskim zastojem.

V ZDA, kjer je težišče mnogih globalnih naložb, so številne defenzivne delnice (zlasti znotraj indeksa S&P500) že precej drage. Njihova P/E razmerja (razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico) so domala zgodovinsko visoka. FOTO: Charly Triballeau/AFP

A slika ni črno-bela. V ZDA, kjer je težišče številnih globalnih naložb, so mnoge defenzivne delnice (zlasti znotraj indeksa S&P 500) že precej drage. Njihova razmerja P/E (razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico) so skoraj zgodovinsko visoka, kar pomeni, da vlagatelji že danes plačujejo visoko ceno za domnevno varnost in stabilnost. To zmanjšuje pričakovani donos in povečuje tveganje, če se zgodijo popravki navzdol. Poleg tega se v primeru izboljšanja razmer lahko pokaže visok oportunitetni strošek, če vlagatelj ni dovolj hiter pri preusmeritvi sredstev. Poleg tega je ameriški potrošnik trenutno pod pritiskom, od bremen inflacije, visokih stroškov hipotek do upadajoče potrošniške samozavesti, kar bi lahko vplivalo tudi na prihodke podjetij v sicer stabilnih sektorjih.

Na vse to se nalaga še dodatna plast negotovosti: možnost ponovnega oživljanja inflacijskih pritiskov zaradi morebitnega uvajanja novih carin in trgovinskih ovir. Čeprav so carine politično orožje, so ekonomsko breme, ki ga na koncu pogosto nosijo potrošniki in podjetja. Če bodo realizirane v popolnosti, bi lahko povzročile nov inflacijski val, ki bi Fed prisilil, da namesto da znižuje obrestne mere, te pusti dalj časa na miru ali jih celo dvigne, kar bi povzročilo izgubljanje delovnih mest in recesijo. Zato so v tem trenutku morda zanimive tudi panoge z višjo dodano vrednostjo, kot so industrija in informacijska tehnologija, ki v primeru okrevanja ali strukturnih sprememb gospodarstva lahko zagotovijo višjo rast in večjo fleksibilnost. Še pomembneje pa je, da si je tako kot avtomobil peljemo k mehaniku, ko zaslišimo nenavaden zvok ali opazimo izgubo zmogljivosti, tudi pri naložbah smiselno vzeti več časa in poiskati pomoč strokovnjakov. Ne ker sami ne bi znali ničesar, ampak ker izkušnje, znanje in vpogled v celotno sliko lahko pomenijo razliko med tem, da v času negotovosti naredimo napako ali najdemo priložnosti.

V času padcev na trge praviloma vstopajo vlagatelji, ki v takšnih razmerah prepoznajo dolgoročne priložnosti, tako med fizičnimi osebami kot institucionalnimi vlagatelji, pri čemer navadno razpolagajo z več znanja, podatki in strokovne analitične podpore. Umikajo pa se predvsem manj izkušeni vlagatelji z nižjo toleranco do tveganja oziroma vlagatelji z neizoblikovanimi ali nerealističnimi pričakovanji.

Tako kot na drugih področjih imajo tudi pri investiranju prednost tisti, ki bolje razumejo delovanje trgov in znajo ustrezno presojati tveganja, torej imajo prednost tisti, ki vedo, kaj počnejo. Zato je vedno koristno in ključno, da si katerikoli vlagatelji poiščejo strokovno pomoč na enem ali več koncih.

Sedanje dogajanje jasno pokaže, da depozitov ne moremo preprosto primerjati z vlaganjem v delnice, kaj šele jih enačiti. Delniške naložbe so namreč povezane s tveganjem, depoziti pa so načelno varnejši, a obenem ne prinašajo omembe vrednega donosa, kar ob prisotni inflaciji pomeni dejansko izgubo kupne moči.

INFOGRAFIKA: Delo

Vsekakor je smiselno razmišljati o razpršenem portfelju, ko ima posameznik premoženje razdeljeno med različne naložbene razrede, delnice, obveznice, depozite in podobno glede na svoj časovni horizont, cilje in toleranco do tveganja. Padci in šoki bodo vedno spremljali rast vrednosti naložb na trgu, zato je dolgoročni horizont ključen. Tukaj pridemo do strokovnih produktov upravljanja premoženja in vrst varčevanja, ki jih omogočajo borznoposredniške hiše.

Pogled na domači trg

Tudi domači delniški trg ni imun za globalna dogajanja, kar je marsikaterega potencialnega vlagatelja spodbudilo k razmisleku, katere domače delniške naložbe so primerne za burnejše čase. V ospredje pri tem znova stopa novomeška Krka.

Krka je lahko odličen kandidat za jedro naložbenega portfelja, saj že desetletje zaznava rast prihodkov in dobička, ne glede na to, ali so časi mirni ali razburkani. To so podjetja z nadpovprečno stabilnostjo in kakovostjo, kar potrjujejo številni ključni kazalniki: izjemno geografsko razpršena prodaja, ničelna raven dolga, zelo močna bilanca stanja in visoka operativna učinkovitost.

Poleg tega Krka vlagateljem redno izplačuje visoke dividende, kar dodatno povečuje njeno privlačnost, še posebno za tiste, ki iščejo stabilne in predvidljive donose. Tudi v obdobjih večje negotovosti Krka ostaja zanesljiv igralec, saj širi svojo prisotnost na mednarodnih trgih, povečuje prihodke in dobiček ter ohranja razmeroma nizek poslovni riziko.

Zdravila so poleg tega pogosto izvzeta iz sankcij in carin, kar še dodatno pripomore k odpornosti poslovanja v zahtevnejših razmerah. Zaradi vsega naštetega Krka upravičeno velja za eno najkakovostnejših podjetij na Ljubljanski borzi in širše.