
Neomejen dostop | že od 14,99€
Osnutek vizije za kmetijstvo in hrano do leta 2040, ki smo ga pridobili pred uradno objavo evropske komisije v sredo, napoveduje bolj trdo roko pri trgovini s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki prihajajo v EU, ter mehčanje zahtev skupne kmetijske politike za evropske kmete.
Dokument, ki ga je evropska komisija pripravila na podlagi priporočil iz strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva iz septembra lani, takoj na začetku poudari, da sta kmetijstvo in živilska industrija strateška sektorja EU. Prispevata h konkurenčnosti gospodarstva, k blaginji na podeželju in ohranjanju narave. Vendar prehranske suverenosti ne bi smeli imeti za samoumevno. Kmetijsko-živilski sektor se je v zadnjih letih znašel pod velikimi pritiski zaradi pandemije covida-19, geostrateških napetosti, ekstremnih vremenskih dogodkov in strukturnih sprememb. Le 12 odstotkov kmetov je mlajših od 40 let. Plače v kmetijstvu se zvišujejo, a so še vedno pod povprečjem drugih gospodarskih sektorjev, kar ovira načrtovanje, naložbe in inovacije. Pomanjkanje gotovosti in stabilnosti, ki ju prinašajo pritiski, sta bila ključna dejavnika, ki sta kmete lani pognala na ulice številnih evropskih mest.
Preberite še:
- kakšne reforme skupne kmetijske politike predvideva vizija,
- kako namerava zmanjšati birokratska bremena,
- kakšni so ukrepi na strani potrošnje.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji