Očitki, da kmetijski viziji manjka vizija

Evropska komisija je danes objavila Vizijo za kmetijstvo in hrano, v kateri je začrtala razvoj evropskega kmetijstva in živilske industrije do leta 2040 in naprej. O ključnih novostih iz neuradne verzije poročila smo pisali že pred dnevi, danes dodajamo poudarke iz predstavitve evropskega komisarja za kmetijstvo Christopha Hansna in prve komentarje nanje.

»Kmetijstvo in hrana sta strateškega pomena za evropske prebivalce, gospodarstvo in družbo, zato bomo agroživilski sektor zaščitili pred nelojalno konkurenco in se skupaj spopadali z geopolitičnimi grožnjami,« je napovedal Hansen. Dodal je, da je evropsko komisijo pri pripravi vizije vodilo vprašanje, kako v kmetijstvo privabiti mladega človeka, ki razmišlja o tem, hkrati pa ga skrbijo številne negotovosti.

Več pravičnosti in predvidljivosti

Odgovor je več pravičnosti in predvidljivosti, je prvo od štirih prednostnih področij vizije navedel Hansen. Komisija ne želi, da bi kmetje prodajali pridelke pod proizvodno ceno, kar je pogost očitek, uperjen proti trgovskim verigam in živilsko-predelovalnim korporacijam. Direktivo o nepoštenih poslovnih praksah je že spremenila, v prihodnosti načrtuje nove spremembe, ki pa ne vključujejo preprostega vpisa prepovedi prodaje pod proizvodno ceno.

Christophe Hansen. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Nujno je ohraniti javno podporo kmetom, saj na trgu ne dobijo vedno dovolj, a mora biti ta bolj ciljno usmerjena k tistim, ki jo najbolj potrebujejo. To so mladi kmetje, novinci, ki vstopajo v sistem, in družinske kmetije, je dejal Hansen. S tem je napovedal ohranitev sistema neposrednih plačil (na hektar, ne glede na obseg pridelave) z nekaj spremembami – zamejitev plačil navzgor – tudi po letu 2027. Pripravljavci poročila o strateškem dialogu o prihodnosti kmetijstva, na katerega bi se po obljubah evropske komisije morala opirati vizija, so sicer zahtevali popolno prenovo sistema neposrednih plačil, ki omogoča, da 80 odstotkov vseh plačil dobi 20 odstotkov najbogatejših kmetov.

Strategija za generacijsko prenovo

Bolj ciljno usmerjene kmetijske subvencije bodo potrebne zato, ker ni znano, koliko denarja bo na voljo za skupno kmetijsko politiko v naslednjem večletnem finančnem okvirju EU, in ali bo kmetijski steber sploh še imel samostojno proračunsko postavko. Zdaj požre približno tretjino celotnega evropskega proračuna (skoraj 400 milijard evrov).

Komisija je za letos obljubila strategijo za generacijsko prenovo, ki bo odpravila ovire pri dostopu do zemljišč, kapitala in znanja. Hkrati se bo kmete spodbujalo k iskanju komplementarnih virov dohodka. Ponudilo bi ga lahko biogospodarstvo, na primer ogljično kmetovanje in proizvodnja energije iz obnovljivih virov.

Debirokratizacija

Za bolj konkurenčno in odporno kmetijstvo je treba kmete razbremeniti birokracije, je dejal Hansen. Komisija bo spomladi predstavila sveženj zakonodajnih predlogov za poenostavitev skupne kmetijske politike. Nekatere obveznosti kmetov izhajajo iz drugih področij, zato moramo rešitve za poenostavitev iskati skupaj z drugimi kolegi, je dodal kmetijski komisar.

Okoljske nevladne organizacije so se na napovedano poenostavitev odzvale s komentarjem, da bodo s tem razveljavljene še zadnje preostale okoljske zahteve za pridobitev neposrednih plačil. Novi kmetijski viziji očitajo pomanjkanje vizije. 

Spodbude namesto omejitev

Evropski kmetijski sektor igra pomembno vlogo pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo, a je treba podnebne ukrepe na tem področju uskladiti z zagotavljanjem prehranske varnosti in specifičnimi izzivi tega sektorja. Kmetje bi morali biti nagrajeni za izvajanje naravi prijaznih praks, preberemo v viziji. Komisija meni, da enak pristop za vse ne deluje, zato bo pri poenostavitvi zakonodajnega svežnja skupne kmetijske politike državam omogočila več prožnosti. Skupno kmetijsko politiko bo preusmerila od omejitev k spodbudam, vključno s poenostavitvami pogojev za prejemanje plačil za zagotavljanje ekosistemih storitev.

Vizija vključuje močnejšo podporo ogljičnemu kmetijstvu, proizvodnji energije iz obnovljivih virov, ekološkemu kmetijstvu in agroekologiji ter biogospodarstvu in krožnemu gospodarstvu.

Komisija bo razvila prostovoljni sistem merjenja trajnostnosti kmetij, ki bo kmetom pomagal izboljšati uspešnost na ravni kmetije. Pripravila bo tudi strategijo odpornosti na vodo, ki bo podlaga za bolj učinkovito ravnanje z vodo.

Za hitrejšo odobritev biopesticidov

Vizija izpostavlja pravično globalno konkurenco. Za evropske kmete in živilska podjetja morajo veljati enaki pogoji kot za kmete in podjetja, ki v EU uvažajo, je poudaril Hansen in napovedal močnejšo uskladitev proizvodnih standardov za uvoz kmetijskih izdelkov in živilskih proizvodov iz tretjih držav. Najprej se bo to zgodilo pri pesticidih, ki so v EU prepovedani, in na področju dobrobiti živali.

Glede pesticidov je vizija stopila korak nazaj od neuradne verzije, ki je napovedovala prepoved izvoza pesticidov, ki so v EU že prepovedani. Tega zapisa v novem dokumentu ni več. Pomembno je vedeti, da so glavni proizvajalci teh pesticidov evropska podjetja.

Komisija želi hitrejše odobritve biopesticidov in novih genomskih tehnik, hkrati pa bo »skrbno razmislila o morebitni nadaljnji prepovedi uporabe pesticidov, če alternative niso na voljo«.

Hansen: Mercosur je del varnostne mreže

Vizija poudarja zaščito interesov evropskih kmetov in živilske industrije, ne omenja pa odpovedi trgovinskemu sporazumu EU z Mercosurjem, ki mu kmetje ostro nasprotujejo. Hansen je opozoril, da je treba gledati širši kontekst. Živimo v zapletenih geopolitičnih razmerah. Spomnil je na spor med Airbusom in Boeingom ter opozoril na negotovost, kako se bo ameriška vlada s carinami odzvala na uvoz izdelkov in kako kitajska na carine, ki jih je EU uvedla na uvoz njenih električnih vozil. »Želimo ustvariti geopolitično varnostno mrežo, v kateri je tudi Mercosur.«