V nadaljevanju preberite:

Slovensko kmetijstvo je imelo v zadnjih 20 letih za skoraj milijardo evrov škode, od tega največ zaradi suše. Hitreje se mora prilagajati podnebnim spremembam in motnjam v delovanju globalnih preskrbnih verig. Kmetijsko ministrstvo bo še letos pripravilo strokovne podlage in izhodišča za novo nacionalno vizijo za kmetijstvo in hrano, je ob robu predstavitve osnutka vizije evropske komisije za kmetijstvo in hrano napovedala ministrica Mateja Čalušić.

Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, ki je bila sprejeta leta 2020, je preveč splošna za potrebe današnjega časa. Nujen je drugačen pristop, ki bo bolj celovit in sistemski, je na posvetu Prihodnost kmetijstva in hrane zaradi novih izzivov napovedala Čalušić.

V novi viziji razvoja slovenskega kmetijstva in preobrazbe kmetijsko-prehranskega sistema bo določeno, kako se premakniti v smeri večje prehranske suverenosti, obravnavati podnebne izzive, spodbuditi tehnološki razvoj kmetijstva in prehod na kmetijstvo, ki bo ekonomsko učinkovito, vpeto v močne verige preskrbe s hrano, a tudi odgovorno do naravnih virov in podnebja, so zapisali na ministrstvu.

O osnutku vizije EU za kmetijstvo in hrano do leta 2040, ki je bil objavljen februarja, je ministrica dejala, da je ključno vprašanje, ali bodo v viziji usklajene zahteve kmetijskega sektorja po bolj stabilnih in spodbudnih pogojih za kmetijstvo in zahteve širše družbe, povezane z okoljem, podnebjem in dostopnostjo zdrave hrane. Vizija bo močno vplivala na načrtovanje nacionalnih ukrepov kmetijske politike za programsko obdobje 2028–2034.