Ministrstvo bo finančno podprlo odpravo kletk pri reji kokoši

Novela zakona o zaščiti živali, ki je šla v javno obravnavo v ponedeljek, je zadnja iz svežnja sedmih zakonov, ki jih je kmetijsko ministrstvo skupaj z upravo za varno hrano poslalo v javno obravnavo prejšnji teden. Prinaša prepoved reje kokoši nesnic z januarjem 2029, novi model financiranja zavetišč za zapuščene živali, obvezno čipiranje lastniških mačk in novo ureditev posedovanja eksotičnih živali.

Na kmetijskem ministrstvu in upravi za varno hrano so prisluhnili pobudam državljanov in zaščitnikov živali iz društva AETP in v novelo vpisali prepoved reje kokoši nesnic. Izhodišče sta bili analiza in strategija prehoda, ki je pokazala, da so slovenski rejci, ki so prehod na rejo brez kletk že izvedli, zanj potrebovali približno leto in pol. Na ministrstvu so to obdobje podvojili, če bi se kar koli zapletlo.

Rejo kokoši v kletkah sta že prepovedali Avstrija in Nemčija, več držav je v prehodnem obdobju. V Sloveniji se še približno 15 odstotkov kokoši redi v kletkah (t. i. baterijska reja) pri okoli 30 rejcih. Ti so na sestanku z ministrstvom kot glavne težave izpostavili financiranje, prehodno obdobje, svetovanje, težave z gradbenimi dovoljenji in zahtevnost evropskih predpisov za investicije.

FOTO: Arhiv AETP

80-odstotno sofinanciranje prehoda na rejo brez kletk

Ministrstvo se je odločilo, da bo rejce podprlo z 80-odstotnim sofinanciranjem investicij iz državnega denarja, ki je najvišje zakonsko dovoljeno. Rejci so sicer zahtevali stoodstotno sofinanciranje. Ministrstvo bo pripravilo nacionalni razpis za prehod na alternativne sisteme rej, ki bo enostavnejši od evropskih. Rejcem bo priskočilo na pomoč na terenu, z individualnimi svetovanji in olajšanjem pogojev za pridobitev gradbenih dovoljenj v primeru širitve obstoječih rej. O slednjem se dogovarjajo z ministrstvom za naravne vire in prostor.

Za odpravo vkleščanja svinj, ki jo prav tako zahtevajo zaščitniki živali in državljani, ki so podpisali njihovo peticijo za odpravo kletk, se na upravi za varno hrano za zdaj niso odločili, ker je delež vkleščenih svinj precej večji. Pripravljajo pa analizo, v kateri bodo preverili aktualno stanje in možnosti za prehod na alternativne reje. 

Zavetišča bodo stroške nosila šele po 180 dneh

Po sprejetju novele zakona bi morala lažje zadihati tudi zavetišča za zapuščene živali. Novela stroške oskrbe do 60. dneva nalaga občinam (v primeru najdenih živali) in lastnikom (če so žival oddali ali jim je bila odvzeta), od 60. do 180. dneva ga prenaša na državo, po 180 dneh pa na zavetišča, pri čemer bodo lahko ta stroške zmanjšala s sklenitvijo pogodbe s skrbniki, ki bodo v njihovem imenu skrbeli za zapuščene živali.

FOTO: Jure Eržen/Delo

Zdaj stroške oskrbe živali do 30 dni bivanja v zavetišču pokrijeta občina ali lastnik, od 30. do 120. dneva zavetišče, po 120. dnevu pa država. Novi način financiranja bo po pričakovanjih ministrstva in uprave za varno hrano bolj pošten do zavetišč, hkrati pa jih bo spodbujal pri oddajanju živali. Zavetišča za dolgotrajno oskrbo niso primerna, menijo na ministrstvu.

Zaradi novega načina financiranja zavetišč se pritisk na državni proračun ne bo povečal. Ministrstvo bo namreč navzgor omejilo strošek oskrbe živali in poenotilo cenik, zavetišča ga sama ne bodo več mogla določati. Lani je oskrba zapuščenih živali v zavetiščih državo stala okoli 1,9 milijona evrov.

Ministrstvo in uprava za varno hrano sta sprva zavetiščem hotela pomagati tudi z uvedbo prispevka za lastnike psov v višini od 15 do 20 evrov na leto, a sta zaradi nasprotovanj občin idejo zavrgla.

Država bo sofinancirala čipiranje mačk

Novela želi tudi zmanjšati število prostoživečih mačk in stroškov zavetišč za njihovo oskrbo z uvedbo obveznega čipiranja lastniških mačk. Določeno je prehodno obdobje dveh let, država bo čipiranje sofinancirala. Mačke, do lastništva katerih se ne bo nihče opredelil, bodo odlovljene, kastrirane in čipirane na stroške države.

Novela uvaja tudi normativ, koliko mest mora biti na voljo za mačke v zavetiščih. Obstoječi zakon prostora za mačke v zavetiših sploh ne zagotavlja, za pse pa eno mesto na 800 registriranih psov v občini. Po novem bo morala občina na 800 registriranih psov zagotovili eno mesto za psa in dve za mačke.

FOTO: Arhiv Tropske hiše

Seznama prepovedanih eksotičnih živali ne bo

Na novo bo urejeno tudi področje posedovanja eksotičnih živali. Seznama dovoljenih in prepovedanih vrst iz veljavnega zakona ministrstvu in upravi z deležniki ni uspelo uskladiti, zato pravilnika o določitvi obeh seznamov ne bosta šla v postopek sprejemanja. Namesto tega bo opredeljen nov podzakonski akt, ki bo določil le seznam dovoljenih vrst. Vrste, ki ne bodo na njem, bodo lahko imeli le živalski vrtovi in zavetišča za prostoživeče živali. O seznamu dovoljenih živali še poteka usklajevanje z gojitelji.

Novela zaostruje tudi sankcije za mučenje ali trpljenje živali. Če se na kmetijskem gospodarstvu ugotovi mučenje ali trpljenje živali, lahko uradni veterinar žival odvzame in po novem nosilcu kmetijskega gospodarstva prepove tudi posedovanje vseh živali.