Marsikdo je pred ujmo živel dobesedno v rečni strugi

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je na današnjih 30. vodnih dnevih, ki jih Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV) pripravlja še jutri v Rimskih Toplicah, poudaril, da bodo pri urejanju vodotokov in obnovi po lanski ujmi sledili na naravi temelječim rešitvam, ki bodo odporne proti podnebnim spremembam. A situacija na terenu je marsikje popolnoma drugačna.

Podpredsednik SDZV in redni profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti prof. dr. Mihael J. Toman je dejal, da so poplave bistveno spremenile krajino, zlasti savinjski del, kar je bilo jasno opozorilo, da smo v preteklosti naredili nekaj hudo narobe. Toda zgodovina nas očitno ni veliko naučila, je dejal Toman: »Po enem letu se kaže, da spet marsikje delamo narobe. Spet bomo imeli zožene vodne poti, v nekaterih primerih celo tobogane za vodo in visoke nasipe, kar je z ekosistemskega vidika povsem napačno. Mislim, da se bodo te začasne rešitve zelo hitro pokazale kot nova nevarnost za prihodnost, ker voda ne bo imela prostora.«

Brez evropskih milijonov bi bile posledice poplav še hujše

Kot je pojasnil minister Novak, so končali intervencijski del, v katerem so morali odstraniti ogromno naplavljenega materiala, zaščititi objekte in zagotoviti pretočnost rek. Rezultati so vidni tudi v gorah proda, ki ni več v strugah, ampak na drugih, tudi kmetijskih, zemljiščih. Toman je poudaril, da je vprašanje, kaj razumemo pod izrazom čiščenje vodotokov: »Nekateri mislijo, da morajo biti struge očiščene, da voda hitro teče. To je napačno. Vodo morajo zadrževati tudi naravne ovire, ne samo umetne. Struga mora biti mozaična, imeti mora tolmune, brzice, velike skale, prodišča … Predvsem pa mora imeti prostor. Veste, kaj je bilo avgusta lani. Voda je iskala svoj prostor in ga je na žalost našla v hišah.«

Prodišča za življenje

Toman je pojasnil, da prodišča dajejo reki življenje: »Prodišča so najvitalnejši del rečnih strug. Reka brez življenja, torej flore, favne, mikroorganizmov, nima samočistilne sposobnosti. Imeli bomo bistre vode, ampak življenja pa ne bo. Odstranjujemo prodišča, ne da bi vedeli, kako s tem škodujemo samemu rečnemu sistemu v smislu samočistilne sposobnosti, ki je zelo pomembna in zagotavlja, da bomo v Sloveniji še lahko govorili, da imamo kakovostne vode.«

Savinjo bodo urejali celostno, ne po občinah

Da je bilo v zadnjih mesecih tudi kaj narobe narejenega, priznava nova generalna direktorica direktorata za vode dr. Lidija Globevnik: »Razumem vse kritike, hkrati pa opozarjam, da je bilo zelo veliko dobrega narejenega. Se pa vsi zavedamo, da je bilo 10, 15 odstotkov del opravljenih prehitro, a to predvsem v strahu in bojazni, da so lahko poškodbe po ujmah, ki so sledile, prav tako nevarne, in te smo preprečili. Ve se, da je bilo marsikaj storjeno nestrokovno. V sanacijskem programu je predvidena tudi marsikatera obnova neustrezno izpeljanih interventnih rešitev, ki so bile potrebne.«

Kot je pojasnila Globevnikova, so interventne ukrepe marsikdaj izvajali na terenu v lokalnih skupnostih sami, ker je bilo treba takoj zagotoviti prometno infrastrukturo, preskrbo z vodo, energijo ... Pri sanaciji bodo morebitne napake tudi popravili, vzeli si bodo čas za premislek, »kako vse narediti v bolj sonaravni rešitvi. O tem se veliko pogovarjamo in sem zelo optimistična, ker je družbeno, strokovno zavedanje tako veliko, da je zdaj primeren trenutek, da pokažemo, da znamo poiskati trajnostni način reševanja poplav, rabe voda in vsega, kar je potrebno pri upravljanju voda.«

Kljub sklepu vlade nekateri vztrajajo, da bodo ostali

Pri iskanju sonaravnih rešitev Globevnikova poudarja, da nismo vsak na svojem bregu, ampak v skupni reki: »Poiskati je treba pravo mero. Prod je pomemben z ekološkega vidika, ampak če zmanjša dogovorjene in predpisane kriterije varnosti, ga je treba odstraniti ali premestiti dolvodno.«

Dogovori in milijoni

Velikokrat se pojavlja tudi vprašanje, kaj sploh so sonaravni ukrepi. Minister Novak je opozoril, da je prav to ključen izziv za projektante: »Pripravil bom predpis ali kar osebno navodilo, da se ti kriteriji določijo. Dali smo že nalogo, da se to naredi kot izhodišče. Druga zgodba pa je, kaj pomeni podnebna odpornost. Tudi to ni definirano.« Poudaril je, da je še eno ključno vprašanje financiranje. Do zdaj je bilo za vodotoke namenjenega absolutno premalo denarja, Novak napoveduje boljše čase: »Sredstva vodnega sklada so v preteklosti namenjali predvsem za gradnjo hidroelektrarn. To smo v tej vladi prekinili, sredstva vodnega sklada bodo šla izključno za urejanje vodotokov, višina se povečuje s 15 na 30, zdaj se približujemo celo 50 milijonom evrov na leto.«

Reke postajajo bob steze, obrežno rastje izginja

Vlada je prejšnji teden sprejela tudi program sanacije v višini 2,3 milijarde evrov, od tega bo šlo 1,3 milijarde za vodotoke, preostala milijarda za vse druge stroške, vključno z nadomestitvenimi gradnjami. Da je selitev v več primerih najboljša možnost, je poudaril tudi Toman, a dodal: »Študentom sem vedno predaval, da je verjetno najlepši evropski primer poselitve rečne struge prav Savinjska dolina. Vprašal bi se, kako je delovala država, da je tem ljudem legalno dala dovoljenja za gradnjo na vodnem prostoru, marsikje v sami rečni strugi? Če se je kdo legalno vselil v rečno strugo, zanesljivo ni kriv. Treba mu je ponuditi vse možnosti, da se izseli s tega območja kam, kjer ne bo ogrožen. Kajti če živiš v rečni strugi, boš vedno ogrožen.«