Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Obnavljamo Slovenijo

Prve odločitve o selitvi 150 hiš čez dva tedna

Župan Braslovč Tomaž Žohar pravi, da si večina poplavljencev želi oditi, da pa se je že ustanovila tudi civilna iniciativa.
Neuradno naj bi krajane Letuša selili na območje Rakovelj, a župan Tomaž Žohar o lokaciji še molči. FOTO: Blaž Samec/Delo
Neuradno naj bi krajane Letuša selili na območje Rakovelj, a župan Tomaž Žohar o lokaciji še molči. FOTO: Blaž Samec/Delo
21. 8. 2023 | 20:36
3:51

Ena najhuje prizadetih občin v poplavah je bila občina Braslovče, kjer je bilo poplavljenih 271 hiš, preseljenih pa več kot 70 družin. Predlog župana Tomaža Žoharja je drzen. Približno 150 hiš z levega in desnega brega Savinje v Letušu bi preselili na drugo lokacijo oziroma izplačali. Podrobnosti naj bi bile znane v dveh tednih, ko bodo predlog s ponudbami predstavili krajanom.

V javnosti je že zavrelo, župan Žohar o podrobnostih prav zato noče govoriti: »Imeli bomo sestanek s krajani, ampak ne morem priti samo s svojim predlogom. Želim jim prinesti potrjeno nadomestno lokacijo, kar pomeni, da morajo to nadomestno lokacijo pregledati vsi strokovnjaki, da ne bo tudi tam nastala kakšna težava s poplavami ali plazovi, poleg tega morajo lokacijo potrditi pristojni. Takrat bi rad imel tudi že idejni osnutek zazidalnega načrta.« Nekatere namreč skrbi, kakšna bi bila kakovost bivanja, saj so zdaj živeli v pravi idili. Do trenutka, ko je reka podivjala.

V Letušu nekaj dni po poplavi. FOTO: Blaž Samec/Delo
V Letušu nekaj dni po poplavi. FOTO: Blaž Samec/Delo

Nekateri so bili poplavljeni že četrtič, razlaga predsednik krajevnega odbora Letuš Tomaž Pevec: »Kapo dol, da se je občina zavzela za tako rešitev. Moje mnenje trenutno ni pomembno, zastopal bom mnenje večine. Kot sem se do zdaj pogovarjal s krajani, se večina s tem predlogom strinja. Nasprotovanja je bilo precej manj. Seveda pa se bodo nekateri težko sprijaznili s selitvijo. Predvsem bo treba dati času čas in počakati, kaj bo ponudila država, kakšne možnosti bodo imeli. Potem pa naj ljudje povedo.«

Nekaj dni po hudi ujmi smo bili tudi mi na tem območju. Ljudje so čistili zelo velike količine blata, odneslo je cesto, takrat so jo gradili po pešpoti skozi gozd. Odneslo je celo brežino, ena izmed hiš pa je nevarno visela nad razširjeno strugo Savinje. Krajani so še vedno s strahom razlagali o katastrofalni noči, nekateri so komaj ušli deroči vodi, rešili so jih s čolni.

image_alt
Vsak nov dan po povodnji odkriva nove tragedije

Žohar pravi, da je ključni vzrok za njegov predlog za selitev prav zaščita občanov: »Tem, ki so izgubili vse, bi s tem dali nova bivališča. Hkrati pa bi zaščitili ljudi dolvodno, za kar je razlivno območje edina rešitev. Gre za zaščito življenj. Lahko kdo oceni, koliko je vredno človeško življenje?« Tudi župan ima informacije, da bi večina rada odšla: »Ustanovljena pa je tudi že civilna iniciativa. O tem se bomo vsekakor še veliko pogovarjali. Zadovoljen pa sem, da sva o tem tudi že govorila s predsednikom vlade Robertom Golobom.«

Da bi bilo s tega območja najbolj smiselno oditi, je v intervjuju za Delo dejal tudi hidrolog Rok Fazarinc: »Ljudje tam absolutno ne bi smeli živeti. Napaka iz preteklosti je, da je bila tu dovoljena gradnja, da so bila legalizirana vikend naselja, ki so prerasla v individualne hiše. Če bi bili do zdaj načrtovani protipoplavni ukrepi izvedeni, bi bili ti objekti zaradi intenzivnosti pojava še vedno poplavljeni, a manj ogroženi.«

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine