Narava ali pa naši posegi izvržejo tudi tisto, kar je skrito

Naravovarstvenike skrbi, da bo tudi po največji naravni katastrofi prevladala misel, da se pri nujnih ukrepih ne gre ozirati na biotsko pestrost in da za sanacijo starih bremen spet ne bo niti denarja niti volje. Še več: lahko nastanejo nova žarišča onesnaženja. Niso težava le zaprta industrijska odlagališča podjetij, ki nimajo več niti pravnega naslednika, težava so tudi nove nepravilnosti, od odlaganja blata iz čistilnih naprav po vsej državi do kopičenja odpadkov. Poplavljene čistilne naprave so razširile bolj razredčeno blato, zato je težava menda manjša.

Odlaganje odpadkov v jame je bilo dejavno do 90. let prejšnjega stoletja, zato med odpadki ni novejših elektronskih naprav, ki vsebujejo veliko nevarnih snovi. Slovenija je bogata z jamami, a jih je vsaj 3000 onesnaženih z odpadki in drugimi snovmi, ki jih prinesejo vode.

Državo bi bilo treba spodbuditi k sistemskemu financiranju čiščenja jam, meni speleolog dr. Jure Tičar. Ne zgolj zato, ker Kras nima samočistilnih sposobnosti in vse, kar pride v jame, pride spet tudi ven v izvirih, ampak ker smo edina država, ki lahko razvije tak program. Zlasti zaradi razvitosti jamarstva in registra jam na ravni celotne države.

Tičar meni, da pri tem lahko kandidiramo za veliko denarja iz evropskih programov. Onesnaženost jam je ostanek iz preteklosti, ustavilo se je z rednim odvozom odpadkov.

Ostanki zakopanih ohišij akumulatorjev, ki jih je razkrila poplava. FOTO: Tomaž Ranc/Večer

Razburjenje je kratkega diha

Odkrito po današnjih standardih nepravilno odlaganje odpadkov povzroči razburjenje. Tako je bilo tudi z ohišji akumulatorjev, odkritimi v poplavah v Mežici. Inšpektorji bodo izvedli postopek, ki ne bo zelo kratek, saj se vsi domnevni povzročitelji izogibajo pravnemu nasledstvu in odgovornosti. Večinoma je tako tudi s številnimi drugimi odlagališči, onesnaženih pa je še vsaj 3000 ali 20 odstotkov jam, ki jih z odpadki večinoma niso polnila podjetja.

Največ pozornosti je bilo usmerjene v Mežico, ki je znana po onesnaženju s težkimi kovinami, zlasti svincem. Poplave so z blatom razširile onesnaženje, stroka pa pravi, da bo treba nadaljevati sanacijski program. Odkrita ohišja akumulatorjev so povzročila dodatne skrbi. Država je podjetja leta 2012 pozvala, naj prostovoljno prijavijo svoja zaprta industrijska odlagališča, tako je nastal verjetno precej pomanjkljiv, a kljub temu koristen popis odlagališč.

Kompostarna sredi Mure

Precej veliko pozornost je ob naraščanju voda dobila tudi kompostarna Ceršak na otoku sredi Mure. »Manjkalo je nekaj centimetrov, po poplavnih modelih bi moral biti pod vodo, to je lastniku uspelo, ker je z odloženim materialom dvignil kote otoka, o čemer se je že sporekel z državo. Odloženi material pa je neskladen kompost, ki ga je z leti odlagal,« pravijo v organizaciji Moja Mura.

Kompostarna Ceršak že dolga leta greni življenje okoliškim prebivalcem. FOTO: Civilna iniciativa proti kompostarni

Kar nekaj dni so zaskrbljeno in pozorno spremljali vodostaj reke Mure. »Že zdaj se zaradi obilnih padavin v reko Muro spirajo onesnaževala, ki so deponirana na otoku. Kot opozarjamo že več let, pa se bojimo najhujšega scenarija, ko bo poplavna voda odnesla na nelegalen način deponirane odpadke in jih odložila na vodovarstvenih območjih ter onesnažila vodo za več 10.000 ljudi,« opozarjajo.

Najprej zaslužek z gramozom, zdaj z odpadki

Kako odkrijejo skrite odpadke

Onesnaževala, tudi težke kovine, se izločajo tudi iz odlagališča Globovnik nekdanje Tovarne organskih kislin pri Ilirski Bistrici. Spirajo se v potok, nato v reko Reko in Škocjanske jame. Računsko sodišče je od ministrstva za okolje in prostor že leta 1999 zahtevalo, naj pripravi načrt aktivnosti z opredeljenimi aktivnostmi, roki in odgovornimi osebami za izdelavo sanacijskega programa oziroma programa ukrepov sanacije za odlagališče Globovnik. V vmesnem času so nastajale študije in programi, dejanska sanacija pa naj bi se začela prihodnje leto.

V Škocjanskih jamah se borijo z onesnaženjem

Več skritih odpadkov sicer najdejo pri drugih posegih v prostor, kot so gradnja avtocest, urejanje poslovnih con na pogoriščih velikih podjetij, tudi pri urejanju zemljišč za nove soseske. Pri gradnji avtoceste v Kopru so tako našli odlagališče Delamarisa, pri gradnji novih stavb v Celju pa posegli v nekdanje odlagališče Cinkarne.

Namesto sanacij še en popis strupenih bremen

Naravovarstveniki sicer državi predlagajo, naj tam, kjer so mogoče poplave ali plazovi, uzakoni prepoved vgradnje kurilnih naprav in cistern v kleti. Drugi predlog pa je, naj kar na hitro prosi za stroje za izdelavo sekancev. Lesa je naplavilo toliko, da bi lahko veliko sistemov daljinskega ogrevanja in kurilnic večji del zime obratovalo na te sekance.

Jame, magnet za smeti ali za turiste?

Poplave slovenskih jam niso pretirano prizadele, pravi dr. Jure Tičar z Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU. Kras se na poplave odzove kak dan ali dva kasneje. Težave pa so v ponorih; če poplave v zaledju reke Reke prinesejo odpadke ali nevarne snovi, bodo te pristale v Škocjanskih jamah, ki so na Unescovem seznamu. Kras nima samočistilnih sposobnosti kot reke z rastjem, prodom in mikroorganizmi, opozarja Tičar.

Iz nesaniranega odlagališča odpadkov Globovnik iztekajo tekočine nanavadnih barv. FOTO: Park Škocjanske jame

Po prvih informacijah je večja škoda le zaradi udora v Snežni jami na Raduhi. Škoda bo tudi zaradi zmanjšanega obiska, saj je odneslo poti. Druge turistične jame so varne.

Nad stare grehe z novimi okoljskimi »bombami«

Jame, ki niso zanimive za turiste, so bile nekoč zanimive za odlaganje odpadkov. Tičar je zbral zapisnike o 7000 jamah, na podlagi tega bo sestavil program prednostne sanacije. V projektu je pregled vsega nacionalnega katastra in nadzor nad najbolj onesnaženimi jamami. Odpadke bi radi popisali in jih primerjali z zapisniki.

Poplave prinesejo tudi odpadke, še več je neuporabne poplavljene opreme, ki je za odpad. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Za čiščenje jam država že leta ne namenja nobenega denarja. Tako je onesnaženih vsaj 3000 jam in odločiti se bo treba, katere se prednostno očistijo. Čistila so le prostovoljna jamarska društva, a zgolj do 20 kubičnih metrov odpadkov, večje količine so prevelik logistični in organizacijski zalogaj. V več jamah je tudi po 200 kubičnih metrov odpadkov. Na srečo med njimi ni sodobnih elektronskih naprav, ki vsebujejo številne nevarne snovi, odlaganje v jame je bilo namreč intenzivno do 90. let prejšnjega stoletja.

Granate in veliko energije

Tičar še opomni, da je v Sloveniji in v jamah tudi veliko neeksplodiranih ubojnih sredstev, posebej na Krasu, ker je veliko tveganje za čistilce. Pri tem pomaga enota Civilne zaščite za zaščito. A to ni vse, da v jamo vržeš neuporaben predmet, porabiš kako kalorijo, pravi Tičar. Da ta predmet spraviš nazaj ven, pa potrebuješ usposobljene jamarje z vrvmi, dobro organizacijo in veliko energije. To najbolje kaže, da je preventiva veliko cenejša od sanacije.