Neomejen dostop | že od 9,99€
»Ključno je, da nimamo podatkov o razlitjih nevarnih snovi, analize pa bodo sledile,« je dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Blato in pesek, ki ju je nanesla poplavna voda, bodo po predlogu začasno odložili na dogovorjenih degradiranih območjih. Živila, tudi meso, je treba oddati na določena mesta, ne v naravo, saj to lahko povzroči težave, tudi zdravstvene. Kosovne odpadke odvažajo in sortirajo, zato ni treba kuriti pohištva, pa tudi plavja ne, avtomobili pa so v izključni odgovornosti lastnikov.
Kot pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (Mope), v nekaterih občinah odvoz še zaostaja, vendar se tudi to ureja hkrati z urejanjem prevoznosti do najbolj prizadetih krajev. Frekvence odvoza so povišane, kar zagotavlja pomoč občin in komunalnih podjetij drugim občinam in drugim komunalam. Kupi bodo še nastajali, prihodnjo sredo pa naj bi že dosegli stopnjo, ko bodo zvečer lahko pospravili vse, kar se bo nabralo čez dan. Tudi zato, da se ljudje na določene lokacije ne bi navadili in jih še po začetni sanaciji uporabljali za odlaganje odpadkov.
Sistem deluje, Slovenija pri odpadkih ne potrebuje tuje pomoči.
Poplavljena živila je treba zavreči v črn zabojnik.
Blato bodo začasno odložili, nato pa delali analize.
Na ministrstvu sporočajo, da sistem deluje, zato ni treba različnih odpadkov odlagati v naravo. Mope pošilja občinam odredbe, z njimi pa so v stalnem stiku. Tako pojasnjujejo, kaj z mesom, ki se je odtalilo v nedelujočih zamrzovalnikih, opozarjajo, da se lesenih in drugih odpadkov ne sme kuriti, in podobno. Svetujejo tudi, naj ljudje upoštevajo nasvete Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tam pravijo, da so živila v napol polnem zamrzovalniku, ki ne deluje, varna še 24 ur, v polnem zamrzovalniku pa 48 ur. V hladilniku so živila varna, če je hladilnik brez elektrike manj kot štiri ure in ga nismo odpirali.
Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, obvezno zavržemo. Na Mope pravijo, da jih zavržemo v črn zabojnik za preostanek odpadkov, če tega ni, pa na določeno drugo mesto. Podatke o tem lahko ljudje dobijo pri predstavnikih civilne zaščite, komunale ali občine. Za kadavre in ostanke hrane ima koncesijo Koto, ki tesno sodeluje z veterinarsko inšpekcijo. S tem sistemom se na Mope niti niso ukvarjali, saj deluje brez zapletov.
Kosovne odpadke, med katere sodijo gospodinjski aparati, pohištvo in podobno, bi morali zbirati na utrjenih zemljiščih, kjer dodaten negativen vpliv na okolje ni verjeten. Občine za to največkrat uporabijo parkirišča. Zbornica komunalnega gospodarstva je vse komunale pozvala, naj pomagajo, kolikor se da. Tudi zato Slovenija za pomoč ni zaprosila nobene druge države. Odvoz odpadkov poteka tudi v Mežici in Mozirju.
Na Mope verjamejo, da bo do 16. avgusta količina odpadkov povsod začela upadati.
Na Mope verjamejo, da bo do 16. avgusta količina podatkov povsod začela upadati. Komunalna podjetja delajo tudi med prazniki in vikendi. Prednost imajo prizadeta območja, kjer je odvoz odpadkov mogoč, a to se pospešeno popravlja povsod. V zbirnih centrih bodo odpadke sortirali, zato se bo sprostilo še nekaj prostora.
Blato in pesek, tega je res veliko, bodo tudi odpeljali na degradirana območja na začasno skladiščenje. Analize, ali je blato onesnaženo, bodo opravili kasneje. Nekaj prostora za začasno skladiščenje je tudi na odlagališčih odpadkov. Po podatkih Mope imamo dovolj prostora, če bodo spremenili okoljevarstvena dovoljenja za odlagališča. Pri tem gre zahvala tudi ljubljanskemu centru za odpadke, ki je sprostil skladiščne zmogljivosti za druge. Odvoz odpadkov s prizadetih območij brez tega ne bi bil tako hiter.
Za zdaj niti ni znakov, da je blato onesnaženo. Z oljem onesnaženo zemljo odpelje Saubermacher. Ljudje, ki opazijo onesnaženje, naj pokličejo civilno zaščito. Na vprašanje Dela, kaj je s svincem v Mežici, pa odgovarjajo, da nimajo podatkov, zaradi katerih bi jih moralo skrbeti. Sanacija Mežiške doline je bila letos končana, mogoče je tudi to vzrok, da ni onesnaženja.
Avtomobili pa so v izključni odgovornosti lastnikov. Kot pravijo na Mope, nihče ne more odločati namesto njih, ne občina ne država. Lahko se sicer zgodi, da bodo ob drugem delu na trdnejšo utrjeno površino spravili tudi kakšen avtomobil, vendar je kljub vsemu lastnik tisti, ki se odloči, kaj bo z njim. Na Mope opozarjajo, da imamo tudi za to delujoč sistem, ki je za uporabnika brezplačen. Vendar to zdaj ni prva misel lastnikov, ki odpravljajo posledice ujme v svojih domovih.
Na vprašanje, kaj bodo storili, da se groza ne ponovi, na Mope odgovarjajo, da je zdaj na vrsti odpravljanje posledic naših preteklih ravnanj, za prihodnja leta pa je podlaga tristeberno ukrepanje, prilagajanje, blaženje in pravičen prehod. Strategija prilagajanja je bila sprejeta 2016, vendar ni akcijskega načrta in tudi prioritetne vloge nima. Zato bodo zdaj strategijo prenovili. Poplave so pokazale, da so bile v Sloveniji uporabljene tudi nekatere dobre rešitve.
3
minute vretja je dovolj za razkuženje pitne vode; uporabna je 24 ur, tudi za umivanje.
Na vprašanje Dela, kako bodo poskrbeli, da se taka škoda ne ponovi že jeseni ali pa prihodnje leto, pa so odgovorili, da bodo za protipoplavne ukrepe namenili več denarja. Ne gre pa vsega opraviti v dveh mesecih, opozarjajo.
Zjutraj je bilo brez elektrike še 183 odjemalcev, največ na območju Elektra Celje, ki vključuje Savinjsko dolino in tudi Koroško, 138. Na območju Elektra Maribor sta bili brez napajanja dve gospodinjstvi, na območju Elektra Gorenjske pa 43 odjemalcev. Ponekod elektriko zagotavljajo še z začasnimi kabli in agregati, kar bodo nadomestili v prihodnjih dneh s pravimi povezavami.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji