Ljubljana, Celje – »Skrajni čas je, da območja identificiramo in določimo vrstni red sanacijskih ukrepov,« je rekel predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in spomnil na počasno saniranje industrijsko onesnaženih predelov Slovenije. V Mežiški dolini ga izvajajo, drugod se večinoma še ni začelo. Čeprav so podatki za nekatera območja na voljo, zadnji za Celjsko kotlino na primer od leta 2012, bo tudi največje onesnaženo območje v državi, Stara cinkarna v Gaberjih ob robu mesta Celje, moralo čakati na vzpostavitev baze podatkov o vseh zastrupljenih delih države.
Pred dnevi je tako tudi posvet v državnem svetu postregel predvsem z novimi načrti za sistemsko urejanje problemov. Do izvedbe je še daleč.
Onesnažena območja so ekološki problem in tveganje za zdravje. Zaradi nekdanje industrije in rudarjenja je po znanih podatkih čezmerno onesnaženih 80 kvadratnih kilometrov ozemlja Slovenije. Največje je območje Stare cinkarne, kjer je okoli 1,5 milijona ton onesnažene zemljine, poleg tega so v Sloveniji problem še onesnažena kmetijska zemljišča in, kakor je povedala Helena Gričman z ljubljanske biotehniške fakultete, dovažanje zastrupljene zemlje na neonesnažena območja – na primer na igrišče v Ljubljani.
Nov sistemski okvir
Najbolj so v Sloveniji onesnaženi Celjska kotlina, Mežiška dolina, Jesenice, Idrija, Anhovo, Šmartno pri Litiji … Parlament lani ni podprl posebnega zakona za sanacijo Celjske kotline, ki ga je z nekaj sopodpisniki v državni zbor vložila poslanka Janja Sluga. V državnem svetu so ocenili, da bi predlog lahko bil dobra podlaga za vsa degradirana območja.
Slovenija se problema ne loti že vrsto let, vzrok je denar. »Finančnega bremena zagotovo ne morejo nositi finančno podhranjene občine,« je bil jasen Kovšca.
Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta: »V državnem svetu se zavzemamo za enako obravnavo vseh v preteklosti onesnaženih območij.« Foto Jože Suhadolnik
Da bo sanacija draga in kompleksna, se je strinjal tudi minister za okolje in prostor Simon Zajc. A preden bi ugriznili v to kislo jabolko, bodo spet pripravljali predpise. Zajc je dejal, da bo treba vzpostaviti sistem, ki bo strokovno podpiral vse faze obnove, povezal javni in zasebni sektor, zagotovil finančna sredstva in sodelovanje javnosti.
»Trenutno poteka sanacija Mežiške doline, letos bomo začeli s celjskimi vrtci, izvaja ali pripravlja se sanacija odlagališč Rakovnik, Pesnica, Globovnik, Bukovžlak in Kidričevo,« je pojasnil. Ministrstvo zdaj pripravlja zakonske ureditve, ki bodo opredelile odgovornost, določile vrsto sanacij in tudi v kriznih časih stabilno financiranje.
Simon Zajc, minister za okolje in prostor: »Letos se bomo v Celjski kotlini lotili sanacije vrtcev. Tudi v Mežiški dolini je pozornost namenjena otrokom.« Foto Jože Suhadolnik
Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na Mopu, je dodala, da izdelujejo novo evidenco onesnaženih območij: »Upam, da bodo podatki za enotno bazo na voljo do konca leta.«
Slovenski Černobil
Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja pa je spet opozoril, da ni kaj čakati. Vsebnosti težkih kovin na območju sedanje Cinkarne tudi po več desetkrat ali celo skoraj do tisočkrat presegajo kritične vrednosti, na 17 hektarih Stare cinkarne so preseganja vse do devet metrov globoko še višja, le nekaj sto metrov od mestnega središča pa so katranske jame in zakopani sodi s strupi. Strokovnjaki so to območje že zdavnaj označili za slovenski Černobil.
Boris Šuštar, predstavnik Civilnih iniciativ Celja: »Nikjer v Evropi ni tako izjemno onesnaženega predela sredi urbanega območja, kot je v Celju.« Foto Brane Piano
»Pa vendar ne država, še manj lokalna oblast, nista ničesar storili, da bi ljudi zaščitili pred prašenjem iz okolja in preprečili grozovito onesnaženje podtalnice,« je dejal Šuštar. Še huje: »Župan se norčuje iz analiz in znanstvenih opozoril kompetentne stroke in civilne družbe o ogrožanju okolja in zdravja, ko pravi, da cink že ne more biti nevaren, saj ga zdravniki predpisujejo za zdravljenje.« Šuštar je tudi spomnil, da so celjske oblasti vsaj od leta 2005 vedele, da so zunanje površine v vrtcih izjemno onesnažene, a niso ukrepale.
Šrot o zelenem Celju
Kakor v posmeh okoljskim, sicer počasnim prizadevanjem države in delno uspešnim naporom celjske civilne družbe se je kot edini župan iz Slovenije Bojan Šrot pred tednom dni mudil v Ženevi na srečanju Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo ob dnevu mest. Z Mopa so sporočili, da je predstavil »izkušnjo Celja na prehodu iz industrijskega v zeleno mesto«.
Nina Strle Mašat z mestne občine Celje (MOC) je predstavila poskusne remediacije, ki jih občina izvaja na manjšem delu Stare cinkarne, a tudi stališče MOC je v prid novim in novim pripravam. Znova bi morali opredeliti dopustne vrednosti onesnaževal v tleh, način upravljanja tveganj in določiti tehnične smernice za odpravljanje onesnaženosti. Občinam pa seveda zagotoviti tudi nepovratna sredstva za sanacijo.
Komentarji