V nadaljevanju preberite:

Suho komunalno blato ima kurilno vrednost rjavega premoga, kar lahko s pridom izkoristijo sistemi ogrevanja zlasti v tujini. »Tako gorivo plačujemo, uvozili in plačali pa bomo še zeleno elektriko,« pravijo v komunalnih podjetjih, kjer so zgroženi nad odkritji nelegalno odloženega blata. Neuradno se je ministrstvo za okolje in prostor vendarle nekoliko bolj vključilo v dogajanje.

V Sloveniji imamo po podatkih Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) več kot 500 komunalnih čistilnih naprav, ki so leta 2019 proizvedle 160.000 ton blata z 38.000 tonami suhe snovi. Kar 82 odstotkov vsega blata so izvozili, takrat največ na Madžarsko, kjer so blato odložili. Devet odstotkov blata so sežgali, v Celju ali v tujini, pet odstotkov so ga skladiščili znotraj čistilnih naprav, tri odstotke kompostirali in odstotek odložili. Takrat je cena prevzema tone blata znašala približno 60 evrov. Zdaj je cena več kot trikrat tolikšna, komunalna podjetja pa morajo izbrati najcenejše prevzemike. Je to raj za manipulacije in ogrožanje okolja?