Preganjajo me stari grehi

V srednji šoli sem imela najboljšo prijateljico, ki pa sem jo, obe sva bili zaljubljeni v istega fanta, po krivem obdolžila, da mi je ukrad­la denar. Ne vem zakaj, a mislila sem, da ji bo fant obrnil hrbet in se začel družiti z menoj. To se ni zgodilo, bolj je verjel njej kot meni. Danes sta poročena, in kot slišim, jima gre dobro. Podobno prevaro sem uporabila še enkrat. Ko sem izvedela, kdo je protikandidatka za službo, ki sem si jo zelo želela, sem o njej napisala grdo anonimno pismo. Potem so sicer izbrali mene, a nisem ostala dolgo, ker se v kolektivu nisem dobro počutila.

Pravega fanta sem srečala precej pozno. Nisva poročena, živiva pa skupaj. V eni od prejšnjih zvez sem splavila, pa mu tega nisem povedala. Ko je partner za splav izvedel od moje mame, mi je zelo zameril. V jezi, ker se je otročje obnašal, sem ga že hotela zapustiti. Potem se mi je začela oglašati vest zaradi vseh napak, ki sem jih naredila v preteklosti. Ni jih bilo malo. Šla sem sicer k spovedi, a ni dosti pomagalo. Izbrskala sem naslov prijateljice iz srednje šole. Že tret­je leto zapored ji za rojstni dan anonimno pošljem skromno darilo. Trenutno sem doma zaradi rizične nosečnosti, veliko premišljujem, kako naj se odkupim ljudem, ki sem jih prizadela. Manca

V družini veljam za črnega račka

 

Iskreno se vam zahvaljujem za izpoved. Iskreno si tudi želim, da vam je bilo, ko ste pismo oddali, kaj lažje pri srcu. Pišete, da se zavedate, da je čas, ko ste doma in čakate na rojstvo svojega prvega otroka, poseben čas. V urah, ko ste sami, razmišljate o mnogočem. Bojite se tudi, da bi moral otrok v življenju plačevati za vaše napake, ki se jih je nabralo kar nekaj.

Ne počnite tega! Če bi obstajala takšna trgovina, v kateri bi plačevali za napake prednikov, bi človeštvo že zdavnaj propadlo in izginilo. Še dobro, da se nam niti sanja ne, kaj vse so imeli na vesti! Poslanstvo slehernega je, da delamo dobro, da nam je mar, da smo prijazni, strpni, predvsem pa pravični do sebe in bližnjih.





Med ljudmi so priljubljeni reki, ki govorijo o posledicah negativne karme, a jim, prosim, ne nasedajte. Ne poslušajte, ko vas bodo poskušali prepričati, da se nam slabe stvari, ki smo jih nekoč storili, prej ali slej maščujejo. Življenje bi bilo preveč preprosto, če bi delovalo na takšen način.Srčno upam, da sta bila zdrsa, ki ju omenjate, le posledica mladostniške nemoči, upora, jeze, morda želje, da bi bili bolj vidni in opaženi.

Kar ste storili, ni bilo lepo. Nekaj ljudi ste močno prizadeli, jim umazali čast in dobro ime. Predstavljate si, da bi vam tistega fanta uspelo odtrgati od prijateljice. Bojim se, da bi ga, potem ko bi ga osvojili, hitro zamenjali z drugim. Podobno, kot ste zavrgli službo, ki ste jo dobili s prevaro. Danes vas peče vest. Ne morete je utišati. Vest imamo ljudje tudi zato, da nas opominja, če storimo kaj narobe, hkrati pa bedi nad nami, da napake nikoli več ne ponovimo.Občutek za prav in narobe nam vsadijo v srce že starši. Potrebujemo ga bolj, kot se tega zavedamo. Se je v vaši primarni družini kaj zalomilo, so starši ta del vzgoje prezrli? Nič ne trdim, le sprašujem.

Redki so, ki ne bi v življenju kdaj storili česa takšnega, zaradi česar jih je pozneje močno sram. Hočeš nočeš so tudi zdrsi del živ­ljenjskih izkušenj, ki nas oblikujejo in gradijo. Nekateri se naučijo razlikovati med dobrim in zlim prej, nekateri pozneje, nekateri, žal, nikoli.

Morda je rizična nosečnost, ko počivate doma, prišla kot nalašč, da se soočite sami s seboj, da sklenete, da anonimna pisma in druga pritlehna dejanja ne smejo nikoli več oblikovati vašega načina življenja. V skoraj vsakem človeku je dobro močnejše od slabega. Tudi vi se kesate in napake bi radi popravili. Kako, pa je vprašanje, na katero bi težko našla pravi odgovor. Nekdanji prijateljici in tudi nesojeni sodelavki lahko pošljete pismo s kratko obrazložitvijo, zakaj ste se do njiju neprimerno obnašali.

Prosite ju za razumevanje in odpuščanje. Računam na to, da sta dovolj zreli, da bosta sprejeli opravičilo z razumevanjem. Vseeno pa dopuščam možnost, da se odločita tudi za povračilni ukrep. Ne poznam ju, za njuno reakcijo ne morem dati roke v ogenj. Bolj pomembno, kot da pišete opravičila, se mi zdi, da sklenete, da česa podobnega v prihod­nosti ne boste nikoli več počeli.





Vaša tretja »napaka«, ko ste partnerju zamolčali splav, ki ste ga imeli v preteklosti, ne sodi v isto kategorijo kot anonimka in kriva obdolžitev. Načeloma se nagibam k temu, da v novi zvezi ni treba razlagati podrobnosti iz prejšnjih razmerij, saj jih bližnji zmeraj ne razumejo tako, kot bi si želeli. Kar je bilo, je bilo. Saj poznate pregovor: po toči zvoniti je prepozno?

Danes vam je iskreno žal, in če bi lahko zavrteli čas nazaj, bi bila vaša odločitev zelo drugačna. Razumnemu človeku, sploh če je to ljubljena oseba, bi te besede morale zadoščati. Pred vami so najlepši trenutki življenja. Postali boste mama. Tudi zaradi težko pričakovane prelom­nice bi bilo prav, da preteklost spravite v predal in ne mislite več nan­jo. Tudi zato, da bo imel otroček srečno in lepo otroštvo, se boste potrudili, da bo odraščal ob mami in očetu, na katera bo ponosen.

Na vašem mestu bi čas, ki ga imate na voljo, posvetila tudi temu, kako obogatiti partnerski odnos, da bo obema prinašal najboljše, kar le lahko. Si delita dovolj drobnih pozornosti, se zadosti smejeta, crk­ljata, pogovarjata? Je želja, da ste v njegovi bližini, da mu zlezete v naročje, ves čas tu, je obojestranska? Se oba zavedata, da sta in bosta še vrsto let skupaj v dobrem in slabem? Ne le kot starša, tudi kot partnerja.