Dobrodošli na celini umetne inteligence

Mimo je še en teden, ko so prve strani časopisov in udarne vesti televizijskih poročil zavzele carine, s katerimi nas z one strani Atlantika obmetava oranžnolasi slovenski zet. Ste tesnobni, kako si boste še privoščili leviske, najkice ali vsaj big maca?

Strah je odveč, kot berem v sporočilu za javnost evropske komisije, stara celina nikakor ni za v staro šaro. Nasprotno, državljanom so pravkar predstavili »ambiciozen akcijski načrt za celino umetne inteligence«.

Prav ste prebrali, Evropa bo prevzela vodilno vlogo v svetu na področju umetne inteligence, Henna Virkkunen, izvršna podpredsednica za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, pa sporoča: »Umetna inteligenca je v središču prizadevanj, da bi Evropa postala konkurenčnejša, varnejša in tehnološko bolj suverena. Svetovna tekma za umetno inteligenco še zdaleč ni končana. Ukrepati je treba zdaj.«

Predstavili so tudi nekaj ukrepov, spisanih v tipični uradniški latovščini, med njimi so »vzpostavitev obsežne infrastrukture za umetnointeligenčne podatke in računalniške infrastrukture«, »boljši dostop do velikih količin visokokakovostnih podatkov«, »razvoj algoritmov in spodbujanje uvajanja umetne inteligence v strateških sektorjih EU«, »krepitev spretnosti in talentov na področju umetne inteligence« ... Ste še budni?

Ne vem, kako je z vami, ampak meni se zdijo visokoleteči evropski načrti veliko nevarnejši od Trumpovih carin. Po službeni dolžnosti veliko berem (in pišem) o umetni inteligenci, takoj, ko je bilo mogoče, sem preizkusila tako chatgpt kot deepseek, a bila vedno znova razočarana, saj se mi tudi po vseh možnih posodobitvah zdi, da pridobiš veliko boljše, predvsem pa preverjene informacije, če znaš vsaj za silo uporabljati spletni brskalnik.

Zelo skrb vzbujajoča se mi zdi kraja avtorskih pravic, ki se dogaja pred našimi očmi, še bolj pa, kaj vse te nove tehnologije pomenijo za že tako uničen planet.

Po podatkih mednarodne agencije za energijo (IEA) bomo do leta 2030 za umetno inteligenco porabili štirikrat toliko energije, kot je porabimo danes. Z drugimi besedami, do konca tega desetletja bo UI požrla toliko energije kot Japonska. Obdelava podatkov bo do leta 2030 samo v ZDA porabila več elektrike kot proizvodnja jekla, cementa, kemikalij in vsega drugega energetsko intenzivnega blaga skupaj, še navaja poročilo mednarodne agencije za energijo.

V ozadju je seveda denar, umetna inteligenca je naslednja velika stvar, ki bo delničarjem podjetij, ki se ukvarjajo z njo, omogočila, da bodo še bolj svinjsko bogati.

V absurdnih časih rada berem knjige, ki ustrezajo stanju sveta, in glej ga, zlomka, v eni mojih najljubših, Štoparskem vodniku po galaksiji, sem našla še eno lepo misel o denarju. »Večina ljudi na tem planetu je večinoma nesrečna. Seveda so se številni prebivalci planeta spoprijeli s tem problemom, v rešitvah, ki so jih predlagali, pa je šlo vedno znova za premetavanje majhnih zelenih koščkov papirja, kar je čudno, saj navsezadnje ti zeleni papirčki niso bili prav nič nesrečni.«

Ko se bo uresničila stara indijanska prerokba, ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ujeta zadnja riba in bomo končno ugotovili, da denarja ni moč jesti, bodo milijarderji mirno srkali mai taije na Marsu.

Morda, samo morda bi se morali prebuditi in namesto na umetno staviti na naravno inteligenco, če je je še kaj ostalo.