Naj nam vrnejo šale in Kip svobode

Drugi aprilski dan sem se med prijatelji in znanci pozanimala, ali si jih je kdo privoščil za prvi april. Pa smo ugotovili, da je šel dan neopazno mimo in da marsikdo nima več veselja, da bi zbijal nedolžne šale na tuj račun. Morda tudi zato, ker vsak dan poslušamo novice, ki zvenijo kot slabe šale, pa so resnične.

Le kdo bi pomislil, da bo ameriški predsednik hotel kupiti ali celo z vojaško silo zavzeti Grenlandijo, da se bo bratil s Putinom, zviška gledal na Evropo, zanetil trgovinsko vojno in nabil carine pingvinom, vehementno odpuščal vsevprek. Seznam nevarnih in nerazumnih potez se podaljšuje, zato se zdi, da dan norcev kar traja in traja. Razočaranje se krepi in niti ni tako čudno, da je eden od francoskih poslancev v evropskem parlamentu od ZDA zahteval: »Vrnite nam Kip svobode!« Raphaël Glucksmann opozarja, da Amerika ne zagovarja več vrednot, zaradi katerih ji je Francija leta 1886, ob stoletnici razglasitve ameriške neodvisnosti, podarila ikonični kip, ki prišleke pozdravlja pred newyorškim pristaniščem. Nekoč bi takšen poziv zvenel kot prvoaprilska šala, danes ni več tako.

Družbena omrežja in umetna inteligenca, s pomočjo katere je mogoče generirati vse, od nedolžnih prevar do groženj svetovnemu miru, so povečali pritisk na resne medije. Ti morajo ubraniti verodostojnost in ohraniti zaupanje bralcev, saj brez tega njihov obstoj nima smisla. Tudi prvoaprilske šale so lahko v takšnem svetu tvegana hoja po robu zaupanja, menijo nekateri. Novinar Ben Black iz južnovaližanskega kraja Cwmbran je prav te dni objavil opozorilo o nedolžni potegavščini, ki se je s pomočjo umetne inteligence dobro prijela. Pred nekaj leti je prvega aprila objavil novico, da se je Cwmbran vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov kot kraj z največjim številom krožišč na kvadratni kilometer. Izmislil si je število in izjavo krajana ter novico objavil. Domačini so se hahljali, sam pa je kmalu dodal prvoaprilsko pojasnilo. Čez nekaj let je po naključju ugotovil, da Google AI podatek navaja kot resničen.

»Vzpon družbenih medijev je uvedel 'drugačen odnos' med bralci in tiskom,« na BBC opozarja Stuart Allan, profesor novinarstva in komunikacije na Univerzi v Cardiffu. »Zapletli smo se v obdobje 'lažnih novic' in dezinformacij, zaradi česar je vprašanje zaupanja osrednja misel urednikov.« Zato najbrž ni čudno, da se je v pičlem desetletju število prvoaprilskih objav v britanskih medijih, delno tudi pri nas, usulo kot jesensko listje. Ali naj raje rečem kot zreli špageti z drevesa?

Gre namreč za eno najbolj znanih prvoaprilskih potegavščin, ki tudi po skoraj sedmih desetletjih še ni utonila v pozabo. Zaupanja vredni BBC je leta 1957 objavil reportažo iz švicarskega Ticina, kjer so eno od družin spremljali med »žetvijo špagetov«. Takrat italijanska kuhinja na Otoku še ni bila tako priljubljena in zgodba je padla na plodna tla. V svetu pa je lani odmevala tudi slovenska prvoaprilska šala, da bo ljubljanski hotel Grand Plaza na dražbi ponudil posteljo, v kateri je spal znameniti Ronaldo.

Tudi letos je zaokrožilo več nenavadnih novic. Iz ameriškega narodnega parka Yellowstone je prišla fotografija, na kateri nepregledna množica grizlijev in rjavih medvedov poležava na cesti in ovira vstop v park. Nekatere na Otoku pa je v slabo voljo spravila fotografija, da so izbrisali znameniti prehod na Abbey Roadu, čez katerega so se na albumu sprehodili Beatlesi. Očitno se bomo morali sprijazniti s tem, da je dan norcev lahko vsak dan.