Namesto Američanov bomo carinske ukrepe nosili (tudi) Evropejci

Odločitev japonskega tehnološkega velikana Sony o dvigu cen igralne konzole PlayStation 5 (PS5) na ključnih svetovnih trgih močno odmeva. Podražitve, ki med drugim veljajo za Evropo in Veliko Britanijo, Sony uradno pripisuje zahtevnim gospodarskim razmeram. A časovna umestitev odločitve in širše dogajanje v industriji kažeta na precej bolj zapleteno ozadje, v katerem imajo očitno svojo vlogo tudi ameriška carinska politika oz. trgovinska vojna, ki jo vodi administracija Donalda Trumpa.

Kot poročajo tuji mediji, kot sta Financial Times in CNBC, se bo priporočena maloprodajna cena za različico konzole PS5 z diskovnim pogonom v evroobmočju zvišala za 50 evrov, na končnih 549,99 evra – kar predstavlja 10-odstotni dvig za ta model. V Veliki Britaniji bo cena višja za 30 funtov in bo znašala 479,99 funta. Cene so bo zvišale tudi na Japonskem, v Kanadi, Avstraliji in na nekaterih drugih trgih. Presenetljivo pa Združene države Amerike, ki veljajo za največji trg igralnih konzol, vsaj za zdaj ostajajo izvzete iz tega vala podražitev. Dvig cen velja za obe različici konzole.

Uradna razlaga Sonyja

Sony Interactive Entertainment (SIE) v svojih uradnih pojasnilih vztraja, da sta glavna razloga za dvig cen »visoka globalna stopnja inflacije« ter »neugodni valutni trendi«. Predsednik in izvršni direktor SIE, Jim Ryan, je potezo označil za »težko, a nujno odločitev« v luči trenutnega gospodarskega okolja, ki močno pritiska na številne panoge. Ob tem je poudaril zavezanost k izboljšanju dobavljivosti konzol PS5.

Sony v svojih uradnih pojasnilih vztraja, da sta glavna razloga za dvig cen »visoka globalna stopnja inflacije« ter »neugodni valutni trendi«. FOTO: Richard A. Brooks/AFP

Vendar pa časovnica dogodkov postavlja Sonyjevo odločitev v širši kontekst. Le teden dni pred najavo podražitev, okoli 7. aprila 2025, je namreč udarila novica o uvedbi novih, ciljanih ameriških carin s strani Trumpove administracije. Portal IGN je poročal, da te carine, ki naj bi prizadele tudi Japonsko s kar 24-odstotno stopnjo, začnejo veljati 9. aprila. Napoved je takoj povzročila pravi vihar na azijskih borzah, kjer so delnice japonskih igričarskih velikanov, vključno s Sonyjevo (ta je padla za 10,16 odstotka), strmoglavile.

Kot zdaj poroča Reuters, je predsednik Trump izvajanje teh novo napovedanih, višjih carin sicer začasno zamrznil za 90 dni. Kljub temu pa obstoječe 10-odstotne ameriške carine na nekatere izdelke ostajajo v veljavi in tako še naprej prispevajo k stroškovnim pritiskom, s katerimi se soočajo mednarodna podjetja, vključno z japonskim Sonyjem.

Stalni pritisk obstoječih ameriških carin ter negotovost zaradi višjih, čeprav trenutno zamrznjenih carin – tvori izjemno zahtevno okolje za Sony in celotno igračarsko industrijo. Zato ne preseneča ocena analitika Christopherja Dringa, ki je za BBC dejal, da bi Sony z dvigom cen drugod po svetu lahko skušal strateško zaščititi ključni ameriški trg pred neposredno podražitvijo.

Da carine močno vplivajo na odločitve, potrjuje tudi ravnanje Nintenda, ki je nedavno za nedoločen čas preložil lansiranje konzole Switch 2 in ustavil prednaročila v ZDA, izrecno zaradi potrebe po oceni »vpliva ameriških carin« na tržne razmere.

Konec časov, ko so bile konzole vse cenejše

Dogajanje morda napoveduje novo obdobje v cenovni politiki industrije. »Obdobje, ko so se cene igralnih konzol sčasoma nižale, je zagotovo končano,« meni Dring. Potrošniki se tako soočajo z višjimi cenami v času splošne draginje, odprto pa ostaja vprašanje, ali bo Microsoft s svojimi Xbox konzolami sledil Sonyju ali pa bo poskušal ohraniti cenovno prednost.

Združene države Amerike, ki veljajo za največji trg igralnih konzol, vsaj za zdaj ostajajo izvzete iz tega vala podražitev. FOTO: Richard A. Brooks/AFP

Dejstvo, da so višje carine le začasno zamrznjene, pa pušča odprto možnost nadaljnjih podražitev kasneje v tem letu.