Rudarski fašizem

Putin želi prikazati svojo morilsko početje v Ukrajini kot osvobajanje Ukrajincev izpod fašizma. V bistvu pa gre le za krajo mineralnih surovin, s katerimi je Ukrajina zelo bogata.

Zdaj ko je Putin ugotovil, da je s svojimi oligarhi že temeljito okradel Rusijo, se je spravil še na Ukrajino, verjetno pa mu diši tudi Finska zaradi železa, verjetno tudi Grenlandija, ki si jo nameravata razdeliti kar s Trumpom, ki mu je Putin očitno vzornik. Kam smo prišli! Očitno nazaj za tisoč let, ko so se tedanji vladarji borili za v tistih časih cenjene mineralne surovine, kot so železova ruda, svinec, cink, baker, seveda tudi zlato in srebro; danes pa se borijo za mineralne surovine, namenjene elektroniki. Nekdanji vladarji so se cenili po mineralnih surovinah, ki so si jih prisvojili v vojnah, ter uporabljali predvsem za izdelavo primitivnega orožja. To, kar zdaj počenjajo ZDA in Rusija v Evropi, ni nič novega, le da so vojne iz Afrike in Azije, kjer pobijanje in boj za mineralne surovine traja že najmanj dvesto let, prenesli v civilizirano Evropo po zgledu hitlerizma in nacifašizma.

Nesrečni Ukrajinci bodo primorani razprodati svoje dobrine za milost skorumpiranih velesil; očitno se nekaj podobnega dogaja tudi v Srbiji, kjer Vučića prenašajo le še zaradi zalog litija, Kosovo pa so jim tako in tako že odcepili, ker je prav tako bogato z mineralnimi surovinami.

Domnevam, da bodo zaradi naraščajoče suše naslednje vojne v Evropi nastajale predvsem zaradi pomanjkanja vodnih virov – tu pa bo cilj osvajanja tudi vodonosna Slovenija, na kar se lahko že počasi pripravljamo.