Ob vse večjih varnostnih tveganjih v Evropi, še posebej zaradi napetih odnosov z Rusijo, se je okrepila potreba po večji obrambni neodvisnosti stare celine. V tem okviru je Francija izrazila pripravljenost uporabiti svoj jedrski odvračalni potencial za zaščito evropskih zaveznikov. Ena izmed možnosti je namestitev francoskih lovcev z jedrskim orožjem v Nemčiji, piše britanski The Telegraph.

Francija kot ena najvplivnejših evropskih sil na področju jedrskega oboroževanja igra osrednjo vlogo pri vzpostavljanju evropskega jedrskega ščita. S približno 300 jedrskimi konicami se uvršča na tretje mesto med jedrskimi velesilami, takoj za Združenimi državami Amerike in Rusijo.

Jedrska obramba Francozov temelji predvsem na štirih podmornicah, opremljenih z balističnimi izstrelki, ki lahko zadenejo cilje kjerkoli na svetu.

Ena od možnosti, ki jih preučujejo, je tudi namestitev francoskih lovcev z jedrskim orožjem v drugih evropskih državah, kot je Nemčija, s čimer bi okrepili odvračalni učinek in poslali jasno sporočilo morebitnim nasprotnikom.

Ta predlog prihaja v času, ko ZDA grozijo z umikom svojih sil iz Evrope, kar je nemškega kanclerja Friedricha Merza spodbudilo k pozivu k večji evropski obrambni neodvisnosti. Merz si prizadeva za širitev francoske in britanske jedrske zaščite na Nemčijo.

Francoski predsednik je podprl možnost namestitve evropskih mirovnih sil v Ukrajini. FOTO: Ludovic Marin/Reuters

Emmanuel Macron je v Beli hiši predstavil svoj načrt za evropsko varnost in poudaril, da mora Evropa prevzeti večji delež odgovornosti za svojo zaščito. Namestitev francoskih jedrskih sil v Nemčiji bi po njegovih besedah poslala močno sporočilo Vladimirju Putinu in okrepila pritisk na britanskega premierja Keira Starmerja, da stori enako.

Francija trenutno razpolaga z neodvisnim jedrskim odvračalnim potencialom, ki vključuje približno 300 jedrskih konic, medtem ko britanski jedrski sistem Trident temelji na podmornicah razreda Vanguard.

Francija pridobi približno 77 odstotkov električne energije iz jedrskih virov. FOTO: Benoit Tessier/Reuters

Macron je poudaril, da mora biti vsak mirovni dogovor z Rusijo preverljiv in trajen, pri čemer mora Ukrajina obdržati suverenost nad svojim ozemljem. Če se bodo ZDA odločile zmanjšati svojo vojaško navzočnost v Evropi, bo moral evropski blok hitro ukrepati in vzpostaviti lastne obrambne mehanizme.

Ob tem je francoski predsednik podprl možnost namestitve evropskih mirovnih sil v Ukrajini, da bi zagotovili spoštovanje morebitnega mirovnega sporazuma in preprečili novo destabilizacijo regije.

Zaščita (tudi) za Slovenijo

Kot edina država EU z neodvisno jedrsko oborožitvijo ima Francija ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti tudi za manjše države, kot je Slovenija. Francoski predsednik Macron je že večkrat poudaril, da mora Evropa prevzeti več odgovornosti za svojo obrambo in ne biti popolnoma odvisna od ameriškega jedrskega ščita.

Francija pri jedrski obrambi sodeluje z Natom, a vseeno ohranja svojo neodvisno doktrino, kar pomeni, da lahko deluje samostojno in ščiti evropske zaveznike tudi v primeru, da bi ZDA zmanjšale svojo navzočnost na stari celini. V zadnjih letih je Macron večkrat omenil možnost razširitve francoskega jedrskega varnostnega okvira na druge evropske države, kar bi lahko v prihodnosti vplivalo tudi na Slovenijo.

Tudi Evropa bi imela minerale

Medtem Trumpova administracija vztraja, da je »končni dogovor« z Ukrajino že skoraj sklenjen in vključuje redke zemeljske kovine ter druge strateške vire, piše francoski AFP. Vprašanje, ali bodo pogoji sprejemljivi za Kijev, ostaja.

Trumpova administracija vztraja, da je »končni dogovor« z Ukrajino že skoraj sklenjen. FOTO: Jim Watson/AFP

Volodimir Zelenski je večkrat opozoril, da Ukrajina ne bo podpisala dogovora, ki bi ogrožal njeno gospodarsko neodvisnost ali dolgoročno stabilnost. Evropski pristop, ki temelji na vzajemnem sodelovanju in vključuje naložbe v ukrajinsko industrijo, bi lahko bil za Ukrajino ugodnejši, vendar je odločitev v rokah ukrajinske vlade.

ZDA Ukrajini ponudile roko

Portal Euronews je pridobil dokumente, ki razkrivajo, da bi ZDA prevzele ključno vlogo pri financiranju sklada za obnovo Ukrajine. Dokument navaja, da bi ukrajinska vlada morala v sklad prispevati dvakratnik zneska, ki bi ga ZDA zagotovile po podpisu sporazuma. Po mnenju analitikov to pomeni, da bo Ukrajina v prihodnosti nosila pretežni del finančnega bremena, kar bi lahko vplivalo na njeno gospodarsko neodvisnost.

Osnutek sporazuma z dne 21. februarja naj bi bil brez sprememb potrjen 26. februarja. Kljub temu se ameriška in ukrajinska vlada na njegovo vsebino še nista uradno odzvali. Ostaja vprašanje, ali bo ta model financiranja Ukrajini zagotovil dolgoročno stabilnost ali pa bo državo še bolj povezal s tujimi investitorji.

Zelenski se s prvotnim predlogom »ni mogel strinjati«, saj pravi, da bi moral ukrajinski narod za to plačevati »naslednjih deset generacij«. FOTO: AFP

S potrditvijo sporazuma bi se Ukrajina zavezala dolgoročnemu gospodarskemu modelu, v katerem bi ključni naravni viri ostali pod močnim vplivom tujih naložb. Kako bo s tem v praksi, bo odvisno od prihodnjih političnih odločitev in izvajanja določil sporazuma.