Po italijanskem dnevu fojb

Ko sem brala dela Borisa Pahorja, sem se zavedela, kako malo vemo Slovenci v osrednji Sloveniji o težkem življenju primorskih Slovencev pod Italijo.

Mislim, da bi se moralo o tem več govoriti tudi v šolah. Začelo se je še pred fašizmom s požigom Slovenskega narodnega doma, potem pa so se Italijani načrtno lotili izganjanja Slovencev, »ščavov«, iz Primorske. Slovenščina ni bila več dovoljena. Izobraženci so se bili prisiljeni izseliti, večinoma so šli v Jugoslavijo. Kmetom pa so naložili tako velike davke, da je prišlo do pojava aleksandrink. V šolah so bili otroci kaznovani za vsako slovensko izrečeno besedo. Potem pa še vojna in okupacija, taborišča, streljanje talcev …

Spomnim se, da je novinar pred etapo lanske dirke Giro d'Italia na Višarje slišal Tržačana reči, da upa, da ne bo zmagal kdo od ščavov! Vsaj tu se je motil.

Zato sem upala, da bo kdo od naših poslancev v evropskem parlamentu ob italijanskem poudarjanju dneva fojb povedal, da imajo fojbe grozljivo predzgodovino. Doživeli pa smo nastop dr. Mitje Ferenca v odboru evropskega parlamenta (predvajano v Dnevniku RTV Slovenija 14. februarja). Kako se sami tunkamo v blato ...