Spet zadrega pred italijanskim »dnevom spomina«

Bliža se dan spomina na fojbe in odhoda Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije, ki ga italijanska skrajna desnica in levica praznujeta 10. februarja. Slovenija se je državne slovesnosti v Rimu na Kvirinalu do zdaj udeleževala na veleposlaniški ravni. Letos Slovenija vabila še ni prejela.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve so nam povedali, da slovenski veleposlanik v Italiji Matjaž Longar še ni prejel vabila na državno slovesnost v Rimu. Če ga bo, dodajajo, se bodo takrat odločili, ali se bo udeležil slovesnosti, ki v Sloveniji sproža mešane, večinoma pa negativne politične odzive.

Namen slovesnosti je ohranjanje in obnavljanje spomina na tragedijo Italijanov in vseh žrtev fojb po drugi svetovni vojni ter na izseljevanje ljudi s svojih domov. Lani, ko je vlada Roberta Goloba ukinila nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je v Sobotni prilogi Saša Vidmajer opozorila, da je zelo nerodno, da slovenska vlada ukine praznik, ki je primerljiv z italijanskim, v obeh primerih gre za žrtve komunizma, hkrati pa zunanje ministrstvo, ki ga vodi SD, pošilja svoje predstavnike, da se udeležujejo komemoracij ob italijanskem dnevu spomina.

Pomen antifašizma za Evropo

Evropski poslanec iz vrst SD Matjaž Nemec pa se je nedavno pred dnevom spomina na fojbe, ki po njegovem mnenju žal ostaja zelo pristranski, zavezal, da bo organiziral dogodke, na katerih bodo pokazali, zakaj je bil antifašizem pomemben – ne samo za Primorce in Istrane, Slovence, Hrvate ter Italijane, ampak za celotno svobodno Evropo.

Sredi septembra v Sloveniji praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. Proslav se vztrajno ne udeležujejo ne italijanski veleposlanik v Sloveniji ne predstavniki italijanske manjšine. Po drugi strani pa se slovenski veleposlanik v Italiji in nekateri slovenski predstavniki manjšine v Italiji udeležujejo italijanskega dneva spomina na fojbe.

Lanske spominske slovesnosti ob 80. obletnici zaprtja koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rab sta se udeležila tako slovenska predsednica kot hrvaški predsednik, Nataša Pirc Musar in Zoran Milanović, od vabljenih predstavnikov italijanske države pa ni bilo nikogar. Koncentracijsko taborišče je ustanovila in upravljala italijanska fašistična oblast.

V Levici se zato ne čudijo, da je italijanska javnost skupno poklonitev nekdanjih predsednikov Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle leta 2020 v Bazovici razumela kot kesanje za genocid nad Italijani, o tem, da so bili v Bazovici ustreljeni slovenski protifašisti, pa glavnina italijanske javnosti ne ve nič.