Ob pozivih, naj sodnik Jaklič odstopi (2)

Matevž Krivic se je 30. aprila v pismih bralcev pod zgornjim naslovom odzval na članek iz Mladine Sodnik podjetnik: piše, da se ustavnemu sodniku Jakliču upravičeno očita kršenje zakona o visokem šolstvu, nikakor pa ne drži, da je kršil zakon o ustavnem sodišču (US). Zakone je treba namreč brati natančno in v celoti ter ne prezreti tistega, kar nam ni všeč. Obregne se tudi ob moje pismo bralca Jakličeva statusna inovacija« (ali v tem grmu tiči zajec) v Delu 29. aprila in domneva, da sem tudi podpisani verjel Mladinini interpretaciji zakona.

Res je, kar pravi Krivic, zakone je treba brati natančno in v celoti. Bi se pa moral upoštevajoč svoje dosedanje delovanje in intenzivno pojavljanje v medijih zavedati, da je treba poleg predpisov natančno in v celoti brati tudi druge tekste, tudi če ne gredo v njegovo »zgodbo«. Tako bi ugotovil, da v mojem prispevku nikjer ni govor o tem, da je Jakliču že leta 2018 prenehal mandat. Z natančnim branjem bi tudi ugotovil, da je šlo v mojem prispevku za navajanje določb zakona o US in nič drugega. Tako pa Krivic popolnoma zgreši poanto mojega prispevka, ko sem kritiziral mnenje ustavnih sodnikov, da bi bilo koristno, če bi zakonodajalec ustrezno dopolnil zakon o US, hkrati pa jim je popolnoma jasno, da svoje z zakonom dovoljene dejavnosti noben med njimi ni opravljal kot s. p. Drugače rečeno, čeprav se sodniki na eni strani zavzemajo za dopolnitev zakona o US (verjetno tako, da bi bilo izrecno določeno, da sodniki ne morejo opravljati dovoljene dejavnosti v obliki s. p.), pa nobenemu od njih do sedaj ni padlo na pamet, da bi to počel kot s. p. In konec koncev sem poudaril, da v pravu obstajajo različne razlage predpisov (npr. namen zakonodajalca), če le-ti ne opisujejo neke konkretne situacije, kar ustavni sodniki dobro poznajo in uporabljajo in kar je dodaten razlog, da zakona o US po mojem mnenju ni nujno dopolnjevati. Navsezadnje tudi zato, ker sem nazorno prikazal, kakšne davčne »prihranke« si je Jaklič ustvaril, ko je za svojo rabo izumil in fraumdem legis.

Toliko o tem. Matevž Krivic v nadaljevanju kramlja, da je Jaklič že morda kršil določbe zakona o visokem šolstvu, kar je prišlo v javnost pred kratkim, in da je sodnik Jaklič resda izigraval smisel zakona o gospodarskih družbah, vsekakor pa s tem ni kršil zakona o ustavnem sodišču (16. člen). Ali bi zaradi navedenega moral sam odstopiti, je po Krivičevem mnenju zahtevno in občutljivo moralno vprašanje. Krivic sicer misli, da bi Jaklič moral odstopiti – predvsem zato, ker se je za ta »bypass« odločil že na začetku funkcije.

O čem sploh govori nekdanji ustavni sodnik Krivic, ko navaja, da gre za zahtevno in občutljivo vprašanje? Za koga je to vprašanje zahtevno in za koga občutljivo? Nedvomno je na neki način občutljivo in zahtevno, če bi hoteli zadevo minimizirati ali pomesti pod preprogo, pa tudi za ugled US. Najbolj občutljivo in zahtevno je za sodnika samega, kar je seveda njegov in ne Krivičev problem.

Krivic problem minimizira in preusmerja ter se obnaša, kot da za sodnike ne obstajajo etika, ugled v družbi, nepristransko odločanje, neodvisnost, visoka usposobljenost, vse to, kar je obsežno opisano v Kodeksu sodniške etike. Kot da ne gre za to, da sodnik US (domnevno) krši zakone, se gre davčno optimizacijo in oškodovanje državnega proračuna ter se požvižga na ugled sodnika in US RS kot institucije. Komu naj potem ljudje sploh še verjamejo?

Sam menim, da bi zakon o ustavnem sodišču res potreboval dopolnitve, pa ne tistih, ki jih imajo v mislih sodniki US, pač pa določbe o tem, kakšne vrednote mora zastopati kandidat za to funkcijo. Veljavni zakon za izvolitev sodnika US namreč določa maksimalno poenostavljene pogoje, in sicer, da je državljan RS, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Vsekakor med sodniki tega sodišča ne bi smelo biti prostora za ekstremistične nosilce idej, ki so v nasprotju z namenom delovanja ustavnega sodišča.