Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič od ustavnega sodnika ddr. Klemna Jakliča pričakuje, da bo nemudoma ponudil svoj odstop, če držijo navedbe v medijih, da je imel ob svoji funkciji še popoldanski s. p. Klemen Jaklič odgovarja, da očitki ne držijo.

»Zakon o ustavnem sodišču je jasen, da je pridobitna dejavnost popolnoma nezdružljiva s funkcijo ustavnega sodnika,« se je Urška Klakočar Zupančič odzvala na poročanje v revijah Reporter in Mladina, da je imel Klemen Jaklič, ki je bil na devetletni mandat ustavnega sodnika imenovan marca 2017, večji del obdobja opravljanja funkcije še status popoldanskega samostojnega podjetnika, in sicer od decembra 2017 do 2. aprila letos. Kot ustavni sodnik bi moral, po določilih zakona, najpozneje v treh mesecih po imenovanju prenehati pridobitno dejavnost, sicer funkcija ustavnega sodnika preneha po zakonu.

Ljubljana, 21. 12. 2023 Foto Voranc Vogel

»Kot nekdo, ki se zavzema za pravno državo, in kot pravnica pričakujem, da bo sprejel vsaj svojo moralno odgovornost,« je izjavila predsednica državnega zbora, ki je bila prej tudi sama sodnica, in napovedala, da bo zadevo nemudoma predala komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), da se o njej izreče. Po njenih besedah mora biti integriteta ustavnih sodnikov na najvišji možni ravni, saj »nad ustavnim sodiščem ni ničesar več, samo še modro nebo«. Meni, da je prišlo do hude kršitve, morda tudi obida zakona o ustavnem sodišču. »Ustavni sodniki so prvi, ki se morajo držati lastnih načel in paziti na svoj ugled in integriteto,« je kritična Urška Klakočar Zupančič.

V predhodnem preizkusu

Na KPK so sicer ta teden že prejeli prijavo, ki se nanaša na podatke iz članka, objavljenega v ponedeljek v Reporterju, kjer so med drugim pisali o registriranem statusu samostojnega podjetnika Visokošolski sodelavec Klemen Jaklič s. p. Prijavo bodo obravnavali v predhodnem preizkusu, v katerem bodo preverili tudi, ali so za obravnavo očitkov v njej pristojni na KPK oziroma kakšen drug organ.

Na splošno pa so pojasnili, da v povezavi z nezdružljivostjo funkcij sodnikov veljajo določbe drugih zakonov (ustave, zakonov o ustavnem sodišču in o sodniški službi), ki ne napotujejo na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, in tako na KPK niso pristojni za presojo nezdružljivosti funkcij teh funkcionarjev. 

Se je pa do nezdružljivosti funkcij v 25. oktobra 2022 objavljeni odločbi opredelilo vrhovno sodišče. »Vrhovno sodišče sodi, da sodnik ne sme opravljati nobene dejavnosti prek pravno organizacijske oblike s. p., niti tistih ne, ki jih sicer po zakonu lahko opravlja (na primer pedagoških, znanstvenih, publicističnih, raziskovalnih ...). Opravljanje katere koli pridobitne dejavnosti kot s. p. v svoji biti nasprotuje prvinam sodniške funkcije, saj se pridobitni interes in neodvisno opravljanje sodniške funkcije izključujeta. Pridobitni interes ni združljiv z ustavno zahtevo o sodniški neodvisnosti (125. člen Ustave), ki je prvina vladavine prava in izjemno pomembna vrednota demokratične pravne ureditve,« med drugim piše v odločbi vrhovnega sodišča.

Neodvisnost je, kot so poudarili, torej temeljni pogoj za izvajanje sodniške funkcije. Če sodnik sodeluje pri drugih oblastnih organih, družbenih in pridobitnih organizacijah, je ogrožena njegova neodvisnost, zato Ustava v 133. členu določa, da funkcija sodnika ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, v organih lokalne samouprave in v organih političnih strank, ter z drugimi funkcijami in dejavnostmi, za katere to določa zakon. Prav zaradi te nezdružljivosti sta predloga dogovorov o ureditvi plač funkcionarjev sodne oblasti in o ureditvi plač funkcionarjev ustavnega sodišča, ki so ju predstavniki sodstva in vlade pripravili julija lani, a se nista realizirala, vsebovala tudi člen, da se za funkcionarje ustavnega sodišča, sodne oblasti in državnotožilske funkcionarje določi dodatek v višini desetih odstotkov plače posameznika.

Ustavni sodniki so lahko, kot določa zakon o ustavnem sodišču, poleg zaposlitve na sodišču 20-odstotno zaposleni za dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. Za to potrebujejo soglasje predsednika ustavnega sodišča. Tega ima, po navedbah Mladine, šest sodnic in sodnikov, med katerimi Jakliča ni.