Neomejen dostop | že od 9,99€
Mestna občina Ljubljana (MOL) je novembra sedmič razglasila ljubljanski »naj blok«. Izbira naj bloka za leto 2022 je usklajena z utvaro, da je urbanistični (stavbni) biser Ljubljana najlepše mesto na svetu, saj je izbrani blok na Kunaverjevi ulici 7 in 9 primer bloka oziroma okolice z nizko bivalno kakovostjo. Kaže, da naj bi bili drugi za tekmovanje prijavljeni bloki še slabši. Pa je to res? Da ni akcija sejem ničevosti v režiji MOL? Čemu služi? Kakšna je Ljubljana dejansko? V kaj se organizirano spreminja?
Medijska objava MOL o izbranem »naj bloku« naj bi bila verodostojna obrazložitev strokovne izbire strokovne komisije MOL (komisija), ki je strokovno izbrala »naj blok«, ki da je lahko zgled blokom v soseski – zaradi skladnosti z okolico in urejenosti skupnih prostorov. Papir prenese vse. Verjame lahko, kdo more ali hoče. Razlika med besedami in stvarnostjo je v nebo vpijoča. Izbor je celo v nasprotju s pogoji oziroma merili zanj. Za povrh ne obsegajo vsega, kar opredeljuje kakovostno bivanje. Člani komisije ostajajo neznani ... Iz skromnosti ali zaradi odločitve? So izbrali strokovno, neodvisno in tako dalje? Gre za nadgradnjo priznanja menda za urbanistično zasnovo po sovjetskem vzoru načrtovanega in zgrajenega naselja za »socialce«? Iz železobetona in iz plošč, sestavljenih na gradbišču, toplotno, zvočno in hidro neizoliranega. Da je »klinker« zaradi neodpornosti na toplotne spremembe docela neprimeren za uporabo zunaj stavb, je splošno znano. A je bil poceni ... Zato so z njim obložene ploščadi razpadale od tlakovanja naprej in bodo do popolnega uničenja. In zato je drselo, drsi in tako bo do popolnega uničenja ali do zamenjave z drugo podlago. Te površine so v lasti MOL, a v popravilo ni vložila ničesar ... V lasti MOL so tudi zelenice (iz kakšne zemljine so?), grmovje in drevje. Košnjo, spravilo in odvoz listja in obrez desetletja dolgo organiziramo in plačujemo etažni lastniki ... Koše za odpadke ob zelenicah prazni komunala zelo redko, dnevno pa prostovoljke iz blokov ... Je izbor za naj blok nagrada za to?
Videz soseske je neenoten že zaradi stavbe na ulici Majorja Lavriča 12. Raznolikost so kasneje povečali. Sprejemljivo je le število oziroma velikost zelenic. Žal so prav ob »naj bloku« najbednejše, za povrh pa še hortikulturno najrevnejše. Domnevno zato, ker je bilo to prepuščeno vseljenim, morda še posebej zaradi števila delovnih ljudi JNA in ljudske milice z družinami. Organiziranega pristopa oziroma skrbi ni bilo nikoli in ga ni. Na sicer primernih lokacijah je garažnih mest veliko premalo, pa še neurejena so. Vladajo nered, hudo nespoštovanje garažnega reda in celo dolgoletna divja privatizacija, celo s strani članov nadzornega odbora (NO) naj bloka. Tudi garaže so v lasti MOL ...
Blok na Kunaverjevi ulici 7 in 9 je lahko le zgled docela neprimernega. Da v Ljubljani ni boljšega? O dobrem in enotnem zunanjem videzu bloka in neposredne okolice ni moč resno govoriti in tudi ne o odličnosti bivanja. Dostop gibalno oviranim osebam je v nadstropjih med dvigali praktično onemogočen, s spremstvom pa na vso moč otežen – od enajstih stanovanjskih etaž jih je namreč sedem brez dostopa do dvigal. Pa vendar naj bi bil po komisiji blok invalidom prijazen ... Dostopnost invalidom je celo kriterij pri izboru.
Komisija je javnosti popolnoma neznana: po številu, spolu, imenih in priimkih, formalni izobrazbi, izkušnjah članov in drugem. Praktično po vsem. Izbor naj bil strokoven, samostojen in skladen s pogoji in kriteriji. A ni. Je pa v opreki z dejstvi, zdravo presojo, estetiko, moralo in poštenostjo. Odločitev anonimnežev da je strokovna? Moralna? So javnosti zato neznani? So odločali samostojno? Zakaj se skrivajo in jih prikrivajo? Kdo jih je opolnomočil? Koliko javnega denarja so porabili oziroma dobili za svoj izbor? Stanje so po preverbi pogojev za prijavo blokov menda preverili na terenu in ocenili prednosti in pomanjkljivosti ... Omenjam le domnevno nezakonite posege v zunanji videz bloka (popolnoma neenotna zaprtja balkonov, od nezaprtih do delno zaprtih, neozelenjeni balkoni, različni motorji klim na fasadi), hortikulturno neurejenost zelenic, razbito in od izgradnje dalje zelo nevarno teraso, betonsko ograjo terase in skrajno neprijaznost invalidom. Je komisija zato še vedno neznana in se v okviru MOL (glavna pisarna, služba za lokalno samoupravo, četrtne skupnosti (ČS) in uredništvo Ljubljančana) na konkretna in zaradi njihove ignorance nujno ponavljajoča se vprašanja vsebinsko ne odzovejo skoraj mesec dni? Kot da ni razlike med dejanskim stanjem in tistim, kar naj bi bila javna obrazložitev izbora. Usklajeni trdovratni molk je zgovoren – ne pa sprejemljiv. Kaj z ignoranco dejansko sporočajo javnosti? Gre ob nespoštovanju pogojev in kriterijev za nedefinirane cilje, za ustvarjanje vtisa o enakomerni prenovi v mestu (prostorska razpršenost naj blokov)? Za kaj tretjega? Gre za dejansko in ne za deklarirano politiko? Sporočili niso niti števila blokov po ČS v naboru vseh ...
Izbira »naj bloka« opredeljuje stvarnost politike MOL, akcije in verodostojnost komisije. Pa Teje Kušar, direktorice Naše soseske d. o. o., ki je blok kot upravnik predlagala v izbor, kot da po devetletnem upravljanju ne pozna dejanskega stanja ... V bloku bivam več kot 25 let, vem za številne menjave NO in članov, upravnikov in še pogostejše njih dobaviteljev. Stanje poznam, verjamem dejstvom in ne napletanjem. Predlagam, da upravičenost izbora presodite po ogledu bloka in okolice ter pridobitvi dejanskih informacij, sporočenih tudi na različne naslove MOL.
Grobi spregledi dejstev, olepšave dejanskega stanja in zavajanja javnosti so nevarni. Pri akciji, komisiji, nje odločitvi, razglasitvi in objavi v Ljubljančanu gre za usklajeno dogajanje pod isto streho in za javni denar. Moramo davkoplačevalci enostavno verjeti v nezmotljivost komisije in MOL? Če ne kar verovati? Pa brezpogojno zaupati? V strokovnost? Kakšno in čigavo? V poštenost in neodvisnost? Čigavo? Kako je pa s ciljno propagando, manipulacijo, demagogijo?
O vlaganjih na kratko: zaradi načina zasnove in izgradnje bloka so bila nujna (nikjer ni omenjen velik za »sanacije« ploščadi stran vržen denar), izvedena pa prepozno in zelo pozno – vse bi moralo biti gotovo pred naselitvijo ogromne, civilni kasarni podobne stavbe v naselju podobnih, s posledično pregosto poseljenostjo (ki ni edini problem). Plačati bi moral financer (spet javni denar) ali kasneje po Jazbinškovem zakonu obdarjeni zasebniki. Ne pa kupci stanovanj po tržnih cenah, kot da gre za normalno gradnjo po normalnih cenah v normalni okolici. O dobi povrnitve vlaganj seveda ni zapisa in še manj izračuna ...
Kaj pa menite vi?
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji