Deli mesta, kjer se mladi nimajo kam dati

Celovški dvori so na področju mladinske dejavnosti ena od devetnajstih sivih lis, ki jih je ljubljanska občina že pred leti prepoznala v svoji strategiji za mlade 2016–2025. Zato ni presenetljivo, da stanovalci tožijo, da mladina uničuje skupno lastnino v podzemnih garažah in na stopniščih. Hkrati se sprašujejo, kaj bo, ko bodo poleg sedanjih 833 stanovanj z 2500 prebivalci zgradili še šest novih stolpnic s petsto stanovanji in s 1500 prebivalci.

V MOL se problematike zavedajo, žal pa vsi dosedanji poskusi niso dali oprijemljivih rezultatov. Tudi s slabo banko (DUTB), ki je prodajala prostore, občina kljub pripravljeni ponudbi za odkup prostorov v Celovških dvorih, v katerih bi uredili mladinski in družinski center, ni našla skupnega jezika. Se je pa pod okriljem javnega zavoda Mladi zmaji oblikovala skupina uličnih mladinskih delavk in delavcev, ki je aktivno pristopila k otrokom in mladim iz soseske in jih povabila k soustvarjanju aktivnosti.

Partnerstvo za Celovške dvore

Skupina je oblikovala Partnerstvo za Celovške dvore, v njem pa so predstavnice in predstavniki različnih mladinskih organizacij iz Ljubljane, ki so zastopali različne interese lokalne mladine. Takšno delo je omejeno na toplejše mesece, ko se aktivnosti lahko izvajajo zunaj, pozimi pa to ni mogoče. V mestnem oddelku za kulturo napovedujejo, da bo Partnerstvo za Celovške dvore spet delovalo dvakrat na teden, ko bodo vremenske razmere to dopuščale.
Dotlej pa so mladi vabljeni k soustvarjanju programa v dveh bližnjih mladinskih centrih – v center Skupaj v skupnosti na Kunaverjevi ulici in v Četrtni mladinski center Šiška na Tugomerjevi ulici – ter v prostore šišenske knjižnice onkraj Celovške ceste.

Mladi zmaji

V obstoječi mreži ljubljanskih mladinskih centrov je poleg štirih četrtnih mladinskih centrov, s katerimi upravlja javni zavod Mladi zmaji (poleg Šiške še Bežigrad na Vojkovi cesti, Črnuče na Dunajski cesti in Zalog na Zaloški cesti), delujeta na različnih lokacijah dnevna centra za otroke, mlade in družine v okviru centrov za socialno delo (CSD) Ljubljana Moste - Polje (Skupnostni programi za mlade na štirih lokacijah) in CSD Ljubljana Vič - Rudnik (Mladinsko središče Vič na Trgu Mladinskih delovnih brigad).

Delovanje mreže četrtnih mladinskih centrov (https://www.mrezaljubljana.si/kje/) učinkovito dopolnjujejo še nevladne organizacije, kot so Cona Fužine na Preglovem trgu,  Legebitra na Trubarjevi, Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije MISSS na Kunaverjevi, ULCA na Trgu Osvobodilne fronte, Mladinska postaja Moste (MPM) na Zaloški, SMC Kodeljevo, Ob Ljubljanici, Salezijanski mladinski center (SMC) Rakovnik in Zavod Bob na Robbovi. Strateški cilj: do leta 2020 vzpostaviti najmanj 20 mladinskih centrov.

Sive lise

Iz lokacijsko nekoliko nejasnih zamejitev in umestitev je poleg soseske Celovški dvori v strategiji kot prednostni ukrep navedeno oblikovanje novih mladinskih centrov še v okolici Brilejeve ulice (Dravlje); v Štepanjskem naselju; na Rakovi Jelši; v Novih Jaršah v okolici Kvedrove ceste, Ulice Hermana Potočnika ali Clevelandske ulice; v centru mesta; na Viču v blokovskem naselju poleg Interspara in v okolici tehnološkega parka ali nove soseske na Brdu; za Bežigradom v Savskem naselju, na Glavarjevi ali Tolstojevi; na drugem delu Brda v okolici gasilskega doma, nekdanjih poštnih prostorov ali na Vrhovcih; v zgornji Šiški (in ne Kosezah, kot je zapisano v strategiji) v okolici Adamičeve ulice, koseške tržnice ali OŠ Valentina Vodnika; v Šentvidu v okolici tamkajšnje (državne) gimnazije in vojašnice; v centru v okolici Trnovega, Prul ali Poljanskega nasipa (kar je precej vsaksebi, posebej ker je že v sami strategiji zapisano, da je funkcionalni doseg posameznega centra v radiju enega kilometra); v Polju v stari osnovni šoli; v Spodnjih Črnučah; v Mostah v okolici tržnice ali Vodmata ter Rožičeve ulice; v Vevčah in končno še na Jančah.