Ko sonce zaide, lovec odide … kaj pa lov z nočno optiko?

Lov s pomočjo nočne optike v Sloveniji kljub zelo jasnim zakonskim določilom še vedno buri duhove, razlika med zagovorniki in nasprotniki pa je vse večja. Po pojasnilih lovske inšpekcije v zvezi z nočnim lovom je lov na divje prašiče reguliran z zakonom o divjadi in lovstvu ter z zakonom o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge (APK) pri divjih prašičih, ki dopušča še druge možnosti za lov divjih prašičev – uporabo umetnih virov svetlobe. Za preostalo divjad taki pripomočki niso dovoljeni, tudi za zveri ne (šakal).

Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) v 8. točki 1. odstavka 44. člena določa, da je pri lovu na divjad prepovedano uporabljati umetne vire svetlobe. V 17. točki istega člena tudi določa, da je prepovedano loviti divjad ponoči, razen divjega prašiča, zveri in polha. Ne glede na določbe zakona o divjadi in lovstvu ter zakona o orožju pa zakon o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (ZNUAPK) v 5. odstavku 12. člena določa, da je pri izvajanju intenzivnega odstrela divjih prašičev dovoljena uporaba nočnih optičnih pripomočkov, namerilnikov (če so izdelani ali predelani tako, da jih pritrdimo na orožje ali so njegov sestavni del) in umetnih virov svetlobe.

Tako je zapisano v ZNUAPK in zato okoli tega ne bi smelo biti dvomov. Pa so, saj smo tudi v slovenskem lovstvu značilno slovensko razdeljeni na tiste, ki sledimo zakonskim določilom, in one, ki bi zakon spremenili, saj da bi bil »s tem lov na divje prašiče ne samo uspešnejši, pač pa bojda tudi moralnejši«. Razumi, kdor more, pravijo mnogi razumniki, ki jih k sreči slovenskemu lovstvu ne manjka, le da se njihov glas vse manj sliši. Opozarjajo namreč na stara nepisana pravila lovske etike in veljavni Etični kodeks slovenskih lovcev. Direktor inšpekcije za lovstvo in ribištvo Slovenije Igor Simšič je med drugim vesoljni slovenski lovski javnosti v reviji Lovec, ki je glasilo Lovske zveze Slovenije, vnovič pojasnil, kako je s tem. Med drugim je zapisal: »Da bomo lažje razumeli omenjena zakonska določila, je prav, da razjasnimo pojme, ki jih uporablja zakonodajalec. Lov pomeni iskanje, opazovanje, zasledovanje, vabljenje in čakanje divjadi s ciljem upleniti divjad ali divjad odloviti živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov. Lov ponoči pomeni opravljanje vseh naštetih dejavnosti v času noči, to je od konca navtičnega mraka do začetka navtične zore.

Divjad je prepovedano loviti ponoči, razen divjega prašiča, zveri in polha. FOTO: Oste Bakal

Kaj torej v praksi pri lovu pomenijo našteta zakonska določila? Lov na divjega prašiča se zaradi določila ZDLov-1 lahko izvaja ponoči in zaradi določila ZNUAPK se pri intenzivnem lovu na divjega prašiča lahko uporablja umetne vire svetlobe ter naprave. Preprosto povedano: lov na divjega prašiča je dovoljen ponoči in z uporabo navadne svetilke – baterije, nočne optike in termovizije. Lov na zveri (npr. lisica, jazbec, šakal) in polha je zaradi določila ZDLov-1 dovoljen ponoči, vendar pri lovu na zveri ponoči ali podnevi ni dovoljena uporaba umetnih virov svetlobe, pa tudi ne nočna optika in termovizija. Lov na divjad vseh drugih vrst, kot so srnjad, jelenjad, gams, muflon, damjak, poljski zajec …, ponoči ni dovoljen in prav tako ni dovoljena uporaba umetnih virov svetlobe, nočna optika in termovizija ne glede na to, ali se omenjene naprave uporablja podnevi ali ponoči. Z uvedbo ZNUAPK je uporaba nočne optike, termovizije in drugih umetnih virov svetlobe res legalizirana, vendar – še enkrat – samo pri zaželenem intenzivnem lovu na divjega prašiča! Uporaba naštetih naprav je za divjad vseh drugih vrst prepovedana.« Tako je torej v članku »Uporaba umetnih virov svetlobe pri lovu in nočni lov – kaj je dovoljeno in kaj ne« izpostavil Igor Simšič (Lovec, CVII, št.11/2025, str. 503). Naj tako tudi ostane!

Lovski inšpekciji pritrjuje tudi predsednik komisije za lovske čuvaje in član strokovno-znanstvenega sveta pri Lovski zvezi Slovenije (LZS) doc. dr. Srečko Krope. Opozarja, da je glede nočne optike ali umetnih virov svetlobe po zakonu o divjadi in lovu prepovedano vse. K temu dodaja, da zakon o nujnih ukrepih za preprečevanje APK dovoljuje uporabo nočne optike, umetnih virov svetlobe zgolj za lov na divjega prašiča. »Tukaj ni nobene druge lovne vrste, tudi ne lisice. Če upleniš z nočnimi napravami katero drugo divjad, si v kaznivem dejanju nezakonitega lova ali celo v kaznivem dejanju nezakonitega ravnanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Če jaz lovim ponoči z umetnimi viri svetlobe in me dobi lovski inšpektor, je to prekršek po ZDLov. Če pa s pomočjo teh naprav uplenim divjad, pa je to kaznivo dejanje. Po sodbi VS je posledica ključni element za razlikovanje med prekrškom in kaznivim dejanjem. Če pogledamo letno poročilo o delu lovske inšpekcije, lahko zasledimo, da zaradi lova ponoči lovski inšpektorji ukrepajo. Opravljajo torej svoje delo, drugo vprašanje pa je, koliko kršiteljev je sankcioniranih.«

Namesto epiloga: lov z nočno optiko je med drugim prepovedan v Švici, na Islandiji, Madžarskem, v Romuniji, Srbiji, na Norveškem, v nekaterih nemških zveznih deželah, v ZDA in Kanadi ter celo marsikje v Afriki. Čeprav uporabniki nočne optike ocenjujejo, da si lov z njeno pomočjo lahko olajšajo, med mnogimi ostajajo pomisleki o spoštovanju stare etične vrednote – lovske pravičnosti! Ugledni gozdarski strokovnjak, raziskovalec in lovec prof. dr. Marjan Kotar meni, da je divjad (in vse divje živali nasploh) zaradi vsega, kar se dogaja v okolju, nenehno vznemirjena in nima več nikjer prepotrebnega miru. Niti ponoči ne. In tudi on izpostavlja: »Slovenski lovci imamo Etični kodeks, spoštujmo ga.« In sploh ni osamljen!

dr. Marjan Toš, Lovska družina Dobrava v Slovenskih goricah