Nova obrambna strategija gamsov pred volkovi

Pred dnevi me je lovski prijatelj mag. Franc Ekar, odličen poznavalec dogajanja v širšem alpskem prostoru, alpinist, planinec in seveda lovec iz LD Jezersko, seznanil z zanimivo informacijo o novi obrambni strategiji gamsov pred volkovi v italijanskem Venetu. Gre za povzetek ugotovitev iz strokovne raziskave o tem, kako so gamsi pred plenjenjem volkov in naraščajočimi temperaturami spremenili svoje življenjske in prehranjevalne navade. Poudarek je bil na stanju gamsjih populacij, ki so na omenjenem območju odličnega zdravja. Raziskava je vredna pozornosti tudi za slovenski alpski prostor. Tudi pri nas se namreč soočamo s podobnimi dogajanji in zlasti lovcem v lovskih družinah (LD), ki upravljajo tudi z gamsi, najnovejši rezultati znanstvene raziskave ne bodo odveč.

In kaj so ugotovili znanstveniki oziroma raziskovalci? Prve rezultate, ki izhajajo iz raziskave (ki jo je zasnoval profesor Marco Apollonio z univerze v Sassariju in financiral italijanski nacionalni načrt za oživitev in odpornost PNNR), pri kateri provinca Belluno sodeluje z deželno policijo (z deželnima stražama Trevisa in Vicenze), so predstavili 27. novembra v Feltreju na dobro obiskanem javnem srečanju. To naj nam bo zgled tudi pri naših raziskovalnih projektih, o katerih naj bodo res celovito seznanjeni tako lovci kot širša zainteresirana javnost, vključno z vsemi nevladnimi naravovarstvenimi organizacijami in ostalimi deležniki, s katerimi se v prostoru srečujemo lovci. Koristilo bo vsem, lovcem morda še najbolj, in ker tudi v slovenski lovski organizaciji že lep čas stavimo na strokovno znanje, nam tovrstne izkušnje lahko pridejo samo prav. Znanja v lovstvu ni nikoli preveč. Prej premalo!

Cilj študijskega projekta je bil opazovati, kako gamsi spreminjajo svoje navade na podlagi povišanja temperature, ki je posledica podnebnih sprememb, pa tudi kot posledica prisotnosti volka, naravnega plenilca. Raziskovalno območje je Monte Grappa, kjer so gamsi stalno živeli do prve svetovne vojne in kjer so gamse po vojnem spopadu razglasili za izumrle, nato pa so jih v 90. letih minulega stoletja z nekaj primeri gamsov vnovič naselili. Študijo oz. raziskavo so začeli poleti 2023 z namestitvami radijskih ovratnic na 25 gamsov in 5 volkov.

Prvi predstavljeni rezultati so zanimivi in slonijo na prepletanju podatkov GPS in podatkov iz radijskih ovratnic ter prikazujejo na eni strani plenilske strategije volkov in na drugi strani obrambne strategije gamsov. Zanima je že prva ugotovitev, namreč, da je vseh 25 proučevanih gamsov še vedno živih in zdravih. In to kljub letni umrljivosti, ki se običajno giblje med 5 in 10 odstotki. Drugi rezultat je ta, da so gamsi sami spremenili svoje navade: naučili so se braniti pred volkovi, tako da se izogibajo določenim območjem in spreminjajo čas hranjenja. Zvišanju temperatur se ubranijo z zatekanjem na gozdnata območja – na ta način niso prisiljeni plezati v višje nadmorske višine, kot to počnejo gamsi v preostalem delu alpskega loka, ki so siljeni proti območjem, kjer je malo travnatega pokrova in zato možnosti iskanja hrane.

Raziskovalci so z delom lahko več kot zadovoljni, saj so že rezultati prvega leta spodbudni in dajejo prve pomembne oz. uporabne podatke. Študijski projekt se bo nadaljeval vsaj še eno leto – ali vse dokler baterije radijskih ovratnic ne bodo prazne. Končni rezultati bodo omogočili poglobljeno poznavanje navad v povezavi s prilagajanjem gamsov novim razmeram in bodo zagotovo uporabni tudi za širši alpski prostor. V njem pa so tudi mnoga slovenska lovišča, v katerih živijo gamsi in v katera posegajo tudi volkovi. Še en izziv več za slovensko lovsko organizacijo in znanstvene ustanove, ki se ukvarjajo s to tematiko. Naši »gamsarji« bodo v raziskavah v našem prostoru z veseljem sodelovali, saj je gams od nekdaj plemenita slovenska divjad, njegova podoba pa je v znaku slovenske lovske organizacije vse od njene ustanovitve leta 1907. To je en vidik, drugi pa je dejstvo, da razpolagamo tudi v Sloveniji z mnogimi znanstvenimi študijami in raziskavami, katerih rezultati so lahko uporabni za širši alpski prostor. Izmenjave so lahko samo koristne, za ene in druge. Divjad namreč državnih (in drugih) mej ne pozna …