Lovci odločno proti umeščanju vetrnih elektrarn

Na letnem občnem zboru Lovske zveze Slovenije (LZS) v Naklem so se delegati lovskih organizacij iz vse Slovenije seznanili z informacijami o izgradnji Nacionalnega lovskega centra v Lukovici, prodaji poslovne stavbe LZS na Župančičevi ulici 9 v Ljubljani in o skorajšnjem začetku nujnih vzdrževalnih del na poslovni stavbi. Seznanili so se tudi z informacijo o delitvi sredstev, zbranih v humanitarni akciji lovskih organizacij in lovcev za odpravo posledic lanskih poplav. Prav tako so se seznanili s postopkom sprememb in dopolnitev Pravil LZS.

Delegati so na občnem zboru v Naklem enotno in soglasno sklenili, da odločno nasprotujejo umeščanju vetrnih elektrarn v neokrnjeno naravo in da so tudi sicer proti vsem škodljivim in uničujočim posegom v življenjski prostor divjadi ter vseh prostoživečih divjih živali. Med temi izpostavljajo sekanje mejic, grmišč in obvodnega drevja v času gnezditve spomladi in še zlasti divje vožnje v naravnem okolju. Oboje pušča dolgoročne posledice ne samo na divjadi, pač pa v populacijah vseh prostoživečih vrst, še posebej ptic in v nižinskih loviščih poljskih kur, je po zboru povedal podpredsednik LZS in predsednik mariborske Lovske zveze Marjan Gselman. Na posledice omenjenih posegov že vrsto let najglasneje opozarjajo lovci iz Pesniške doline, kjer so ostali brez poljskih jerebic in bodo kmalu še brez fazanov.

Sicer pa je bilo na občnem zboru čutiti zasuk v močnejšo naravovarstveno usmeritev lovske organizacije, ki je z odločnim odporom proti umeščanju vetrnih elektrarn v naravno okolje dokazala, da se njen glas še kako sliši, če tesno sodeluje s kritično javnostjo in organizirano civilno družbo. Najlepši primer je zgodba iz Makol in Poljčan. V Makolah se je dvignila celotna občina in civilni iniciativi pod vodstvom lovca Boštjana Plaznika so se v prvih vrstah odločno pridružili tudi lovci. Te je takoj podprlo tudi vodstvo mariborske območne lovske zveze.

Zelo ilustrativne so bile ob tem besede, ki jih je javno izrekel starešina LD Poljčane in član upravnega odbora Lovske zveze Maribor Tomislav (Tomo) Kovačič. Ocenil je, da se je v Makolah zgodila mala revolucija. »Tako makolski kot poljčanski lovci smo se kot odločni protestniki pomešali med ostale občane, saj v širšem kontekstu branimo naravo pred vetrnimi elektrarnami. V občino Poljčane te elektrarne sicer neposredno teritorialno ne posegajo, pač pa v občino Rogaška Slatina. Žal mi je, ker je tam za zdaj še vse tiho. Nikoli nisem podpiral nasilnih dejanj, a včasih je treba glasno reči ne in pokazati vsaj zobe. Šele glasen in odločen protest lahko obrodi sadove v našo korist. Menim, da smo lovci lahko učinkoviti, če se povežemo z drugimi deležniki v boju za 'naravo' brez vetrnih elektrarn, tam, kjer je sploh še kaj narave, v krajinskih parkih in na območjih Nature 2000. V Makolah smo to uspešno naredili. Že pred tem protestom smo v naši LD Poljčane argumentirano opozorili na negativne posledice izgradnje omenjenih elektrarn na pogorju Boča. Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če bi na primer prišlo na protest pred parlament zaradi takšnih zgodb tisoč lovcev? Naš lovski kolega iz LD Makole Boštjan Plaznik je predsednik civilne iniciative (CI) v tej občini in brani habitate na Plešivcu, ki so nenadomestljivi za veliko vrst divjadi. Še več, tam gre tudi za varovanje in zaščito rezervatov vode!« je odločen starešina LD Poljčane Tomislav Kovačič.

Civilna iniciativa v Makolah je dobila tudi javno podporo tamkajšnjega župana, kar je tako občanom in z njimi vred lovcem vlilo novega upanja, da na Boču ne bo vetrnih elektrarn. Nikoli! Tudi na številnih drugih območjih Slovenije so se člani zelene bratovščine, na primer na Kočevskem, javno zoperstavili podobnim nameram in na občnem zboru krovne lovske organizacije v Naklem dobili polno podporo delegatov iz vse Slovenije.

Tolikšne odločnosti in enotnosti kot v tej zgodbi med lovci že dolgo ni bilo in vse to daje upanje, da se bo odslej njihov glas slišal vedno in povsod, ko bo na udaru že doslej preveč porušeno in degradirano naravno okolje. Škodljivih in nepremišljenih posegov vanj na škodo divjadi (in drugih prostoživečih vrst, da o flori ne govorimo posebej) je bilo krepko preveč. V Naklem se je tudi izkazalo, da so bila vsa opozorila članov slovenske zelene bratovščine o naravovarstveni vlogi in pomenu sodobnega lovstva povsem upravičena. Še zlasti zato, ker se lovci skupaj z drugimi deležniki že desetletja dolgo strpno in strokovno podkrepljeno zavzemajo za kompleksno varovanje naravnega okolja, torej vse flore in favne. To vlogo zdaj očitno vse glasneje izpostavljajo v javnosti. Doslej s(m)o bili namreč pogosto preslišani in zato je enotna podpora usmeritvi iz Naklega dober znak, da je v lovska jadra zapihal svež veter. Zanj je bil že čas!

dr. Marjan Toš, predsednik NO LZ Maribor, LD Dobrava v Slovenskih goricah