Jedrska energija brez meja (ne glede na stroške)?

Naj analiziram, koliko naj bi nas stala nova jedrska elektrarna, kam bi potovali finančni tokovi, kaj bi se zgodilo s stroko in kam v prihodnosti usmeriti pogled na področju jedrske energije.

Stroški: nova nuklearka v Krškem bi nas po prvotnih ocenah stala 10 milijard evrov, vendar ekonomisti, ki imajo izkušnje na tem področju, opozarjajo, da moramo to število najmanj podvojiti, kar pomeni, da bi nas naložba po njihovi presoji stala najmanj 20 milijard evrov. Pa Slovenija ima ta denar? Prvi blok jedrske elektrarne v Krškem smo gradili v času SFRJ, kar pomeni, da je bil to projekt 22 milijonov ljudi, kolikor prebivalcev je imela nekdanja Jugoslavija. Če bi torej danes ocenjenih 20 milijard evrov razdelili med tedanje prebivalstvo, zaokroženo dobimo dve milijardi evrov na dva milijona ljudi, kar torej pomeni, da bi danes gradnja takšnega objekta Slovence stala dve milijardi evrov. Verjamem, da bi toliko slovenski proračun še prenesel in bi bil strošek sprejemljiv – seveda, naj opomnim, v primeru, da cena kilovatne ure električne energije ne zraste veliko. Ampak 22 milijard evrov? Tega denarja Republika Slovenija preprosto nima, in ker ne živimo več v časih nekdanje Jugoslavije in nas še dolgo ne bo 22 milijonov, ga tudi ne bo imela. Lahko pa se izognemo tej pregrešno dragi investiciji in ta vložek raje namenimo nadaljnjim raziskavam tehnologij s področja pridobivanja električne energije. Z novimi inovacijami in razvojem bi morda lahko našli pot do manj nevarne in potratne tehnologije. Z 20-milijardnim vložkom bi lahko financirali tovrstna vlaganja vsaj še nekaj generacij. In morda se ravno Slovencem posreči tehnološki preboj ...

Stroka: jedrska stroka s tega zornega kota postaja problem. Jedrski fiziki namreč trdijo, da imamo zdaj znanje s področja jedrske tehnologije in da je to naša prednost, ki jo moramo izkoristiti. Cena Jeka 2 je v tem smislu upravičena. Jedrskim fizikom in drugim strokovnjakom s tega področja bi prinesla blagostanje vsaj do konca njihovega življenja – in morda še naslednji generaciji fizikov ali dvema.

Lobiji: zavedati se gre, da je projekt Jek 2 velika naložba, od katere imajo lahko koristi številni – konstruktorji, gradbena podjetja, inženirji in druga tehnična stroka. Vsak od njih si želi imeti delež iz te malhe. In če bodo držali skupaj in če bodo tulili v isti rog, jim morda celo uspe. Pa četudi nam kdaj prodajo kakšno laž, tako kot se je to zgodilo s šestim blokom Teša. Privlačnost lagodnega življenja je prevelika.

Kam z znanstveniki: kot sem že zapisal, je jedrskih strokovnjakov pri nas veliko. Kam z njimi? Sam verjamem, da se lahko prekvalificirajo in nadaljujejo s svojim delom v raziskavah drugih, manj potrošnih področij električne energije. Morda jim uspe celo kakšen velik tehnološki preboj, o čemer sploh ne dvomim. Z 20 milijardami evrov lahko njihove raziskave država sponzorira še tako rekoč neomejeno dolgo.

Vizija: za konec moram ponuditi še svojo vizijo nadaljnjega razvoja električne energije. Seveda bi bilo za človeštvo najbolje, da zmanjša svojo porabo električne energije (na to vedno znova opozarja dr. Dušan Plut), s čimer ne bi le zmanjšali tehnoloških tveganj (spomnimo se Černobila) in onesnaževanja okolja, ampak tudi izdatke na tem področju. Ampak naj ostanem realen. Ves vložek, ki bi ga namenili za izgradnjo Jeka 2, bi lahko namenili razvoju novih, okolju in človeku manj škodljivih energij. Pa niso to samo sončne, vetrne in hidroelektrarne, ampak tudi na primer morske elektrarne, ki izkoriščajo valove ali plimovanje itd. Mislim, da človeštvu na tem področju nikoli ne bo zmanjkalo idej, s tem pa tudi ne dela znanstvenikom, raziskovalcem in vsem drugim že prej omenjenim poklicem.