Osupljivo lepa destinacija z bogato ponudbo, ki vabi vse dni v letu

Dubrovniško-neretvansko županijo sestavljata razmeroma ozko obalno območje z nizom otokov v bližini kopnega in na odprtem morju (od katerih so najpomembnejši Korčula, Mljet, Lastovo in Elafitski otoki) in spodnja dolina Neretve s svojo obalo. Pohodništvo po slikovitih poteh, kolesarjenje skozi vinograde in ob obali, jadranje po kristalno čistem morju ter vodni športi, kot sta kajakaštvo in potapljanje, so le nekatere izmed možnosti, ki jih ponuja ta del hrvaške obale.

Središče županije je mesto Dubrovnik in Dubrovničani se zavedajo, da turisti ta dolgi, ozki obalni pas pod Dinarskim gorovjem in nizkimi gorskimi vrhovi obožujejo zaradi toplega južnega podnebja, kristalno čistega smaragdno zelenega morja, ki obliva skalnato obalo, peščenih plaž, bujnega rastlinja in bogate zgodovinske dediščine.

Mesto Dubrovnik, ki na svojih pečinah vztraja že najmanj 14 stoletij, je namreč pod Unescovo zaščito. Biser Jadrana navdušuje s srednjeveškim obzidjem, ozkimi kamnitimi ulicami in impresivnimi palačami. Sprehajanje po Stradunu, glavni mestni ulici, omogoča vpogled v bogato preteklost mesta. Poleg tega Dubrovnik čez leto gosti številne kulturne prireditve, kar omogoča obiskovalcem, da doživijo njegov živahni kulturni utrip.

Rajska destinacija, ki še bolj zažari spomladi in jeseni

Kraji okrog Dubrovnika so kar 250 dni na leto obsijani s soncem, povprečna letna temperatura je okoli 17 °C – povprečna zimska temperatura je 10 °C, poletna pa 26 °C. Sezona kopanja v morju se začne že aprila, včasih tudi prej, in traja do konca oktobra. Vendar Dubrovnik ni rajska destinacija le na vrhuncu poletne sezone, ampak nas v vsej svoji lepoti pričakuje tudi v zimskih mesecih, ko se v soncu svetlikajo cvetovi in sadeži pomarančevcev in limonovcev. Skriti biseri celotne riviere, slikovite obalne vasi, bujna zelena pokrajina in pristna lokalna doživetja so še bolj mikavni spomladi in jeseni, ko so temperature prijetno blage.

Prvovrstna kulinarična doživetja na vsakem koraku

Bogata kulinarična ponudba dubrovniške županije je zagotovo eden najpomembnejših razlogov, zakaj je vredno obiskati ta del hrvaške obale. V Dubrovniku in na Korčuli lahko doživite vrhunsko gastronomsko razvajanje v katerih od restavracij z Michelinovimi zvezdicami.

Kulinarični sprehod po Dubrovniško-neretvansko županiji lahko začnete v restavracijah in konobah v dolini Neretve, kjer strežejo odlično pripravljene jegulje in vas presenetijo z okusno žabjo obaro, divjačinskimi jedmi in posebno divjo raco (lisko). Od tam naj vas pot vodi v Ston, kjer se zagotovo ne boste mogli upreti svežim ostrigam, školjkam in sveže pripravljenim ribam. Na otokih Mljet, Šipan, Lopud in Koločep uživajte v jedeh iz suhih rib ali morskih sadežev, medtem ko restavracije v Župi Dubrovački in Konavlih ponujajo pršut, sir v olju, zeleno menestro in druge dobrote. V Konavlih vam bodo ponudili sladke dobrote, kot so kontonjata (kuhana sladica iz kutin), mantala (kuhana sladica iz mošta, rožičev in orehov) in arancini (posladkane pomarančne lupine). Nadaljujte do Korčule, kjer lahko uživate v tipičnih jedeh tega čudovitega otoka. Ne pozabite na bogato vinsko karto regije, ki zaradi ugodnih podnebnih razmer in dolge vinogradniške tradicije ponuja nekaj vrhunskih avtohtonih sort.

Skriti biser Jadrana

Lastovo je zaradi svoje oddaljenosti in manjše obiskanosti popoln za tiste, ki iščejo mir in avtentičnost. Obala tega gozdnatega otoka je polna skritih zalivov s kristalno čistim morjem, kar je idealno za potapljanje in raziskovanje podvodnega sveta.

Z oljčnim oljem se začne tudi lastovska kulinarična zgodba, lastovske jedi pa temeljijo na darovih morja in lokalnih sestavinah. Svežina, pristnost in lokalne sestavine so najboljši opis bogate in raznolike lastovske gastronomije. Prvovrstne ribe so stalnice dobrih krožnikov na Lastovu, kjer pripravljajo sardele na žaru, brodet s škarpeno, ribo v beli omaki, jastoga s testeninami, brodet iz ugorja in moreno. Bogata gastronomska dediščina otoka ponuja tudi mesne jedi s piščancem, kozličkom in jagnjetino. Za prijeten zaključek obroka si privoščite katero od tipičnih lastovskih sladic, kot so skalice, prkle, kotonjata in arancini. Vinska karta je podobna tistim na drugih otokih v Dubrovniško-neretvanski županiji, zato so avtohtone sorte rukatac, maraština in plavac mali popoln dodatek k vsaki jedi.

Zibelka kulture in tradicije

Korčula, ki je šesti največji otok v Jadranskem morju, slovi po bogati zgodovini in kulturni dediščini ter čudoviti naravi, ki na vsakem koraku vabi k raziskovanju. Kristalno čisto morje s prelepimi plažami ponuja tudi številne možnosti za vodne športe.

Mesto Korčula, ki ga pogosto imenujejo »mali Dubrovnik«, navdušuje s svojo arhitekturo, obzidjem in srednjeveškimi ulicami. V bližini je arhipelag dvajsetih nenaseljenih otokov z dostopno obalo, kot nalašč za uživanje na soncu.

Kulinarična zgodba Korčule in drugih krajev te županije se vedno začne z odličnim oljčnim oljem, bistvenim elementom v številnih lokalnih receptih. Zaradi nežne sadne arome in popolne zlate barve je oljčno olje idealen dodatek vsaki ribji jedi, solati ali pa ga postrežejo samo s kruhom za pomakanje. Korčula je znana po izjemnih dobrotah, predvsem ribah in morskih sadežih. Pokusite poparo – ribjo enolončnico iz majhnih rib, juhe in krompirja. Ljubitelji mesa bodo uživali v najbolj znanih korčulskih mesnih jedeh – žrnovskih makarunih in priljubljeni pašticadi z njoki, ki jo poznajo po vsej Dalmaciji. Korčula premore tudi veliko odličnih sladic – spomilje, cukarine, amarete in klašune.

Nobena gastronomska avantura ni popolna brez vina, zato so priznana korčulska vina najboljša spremljava vsaki jedi. Pri belih ne morete zgrešiti s pošipom, rukatcem in grkom, najbolj znano rdeče vino pa je plavac mali.

Otok za popolno uživanje v tišini in aktivnostih na prostem

Mljet, ki velja za najbolj zelen hrvaški otok, je za počitnice zanimiv zaradi bujne sredozemske vegetacije, bistrega in čistega morja, peščene obale in bogatega podvodnega življenja. Je prvi večji otok, do katerega prispemo med plovbo z jugovzhoda v hrvaških vodah. Znan je po južnih sortah belega in rdečega vina, ki dobijo poseben okus ter aromo zaradi obilice sonca in specifičnih mljetskih tal. Otok je znan tudi po kozjem siru in medu, ki so ga v preteklosti stregli na cesarskih dvorih. Potem ko ga boste prvič obiskali, se boste gotovo radi vračali.

Severozahodni del, kjer sta slani jezeri Veliko in Malo jezero – idealni sta za plavanje, kajakaštvo in sprostitev v naravi –, je zaščiten kot Narodni park Mljet. Po otoku je speljanih veliko kolesarskih in pohodniških poti, ki vodijo skozi goste borove gozdove in ob obali, kar omogoča obiskovalcem, da raziskujejo skrite zalive in plaže.

Tudi Mljet se ponaša z izvrstno kulinariko, ki temelji na ribah in morskih sadežih. Domača kuhinja ponuja številne mesne dobrote, predvsem iz kozjega mesa in divjačine. Za kulinarični zaklad velja kozji sir.

Za posladek vam bodo tradicionalno postregli s figami, mandlji in rožiči, vse skupaj pa zaokrožili s kozarcem vrhunskega vina. Med belimi vini sta najpogostejša pošip in rukatac, med rdečimi plavac mali.

Raj za ljubitelje vina in morskih dobrot

V Dubrovniško-neretvansko županijo spada tudi polotok Pelješac, ki je s kopnim povezan s slovitim Pelješkim mostom in ponuja vse – naravo, bogato kulinariko, gore, morje, aktivnosti na prostem in prelepe plaže. Že od antičnih časov tu uspeva vinska trta, pridelava vina pa ima dolgo tradicijo in je ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. Prav na Pelješcu pridelujejo nekatere od najboljših vinskih sort, med njimi plavac mali, dingač in postup. Degustacija teh visokokakovostnih avtohtonih vin je obvezna za vse, ki obiščejo to regijo, steklenice dingača in postupa pa so med najpomembnejšimi spominki in darili, ki bodo razveselili vsakega ljubitelja vina.

Poleg vin je Pelješac znan tudi po školjkah, predvsem ostrigah iz Malostonskega zaliva, ki slovijo po svoji kakovosti in okusu. Ljubitelji aktivnega dopusta lahko uživajo v pohodništvu, kolesarjenju in jadranju na deski, saj so vetrovne razmere na Pelješcu idealne za ta šport.

Hrvaška Kalifornija – dežela, o kateri lahko samo sanjate

V dolini reke Neretve, ki ji pravijo hrvaška Kalifornija, je veliko možnosti za aktivnosti na prostem v senci nasadov agrumov, saj je dolina znana po pridelavi mandarin in fig. Obiskovalci lahko uživajo v vožnji s tradicionalnimi ladjicami po rečnih kanalih, opazujejo bogato floro in favno ter se preizkusijo v kajtanju v delti Neretve, kjer so razmere kot ustvarjene za ta šport. Poleg tega slikovito pokrajino prepredajo kolesarske in pohodniške poti. Dolina Neretve je za marsikoga sanjska dežela z nedotaknjeno naravo, čudovitimi nasadi agrumov in fig ter z neverjetno prijaznimi gostitelji.

 

 

 

 

 

 

---

Naročnik oglasne vsebine je Turistična skupnost Dubrovniško-neretvanske županije