Neomejen dostop | že od 9,99€
Od gradnje prve jedrske elektrarne na svetu je industrija razvila odlične prakse obvladovanja tveganj, zaradi česar je jedrska energija zelo varna. Nesreče v jedrskih elektrarnah so redke, primeri jedrskega onesnaženja pa še redkejši. Jedrske elektrarne je mogoče zavarovati v njihovem celotnem življenjskem ciklu, vendar je treba strategijo zavarovanja skrbno pripraviti in izvajati tako, da odraža posebnosti teh objektov, je v intervjuju med drugim dejal Pawel Kowalewski, vodja sektorja za energetiko in rudarstvo v družbi GrECo Specialty GmbH.
Pawel Kowalewski bo na poslovni konferenci medijske hiše Delo z naslovom Energetski prehod in cena elektrike – izziva za konkurenčnost v sredo, 16. oktobra, na Ljubljanskem gradu predstavil zavarovarljivost projektov novograjenih jedrskih elektrarn. Sogovornik ima 30 let izkušenj v industriji finančnih storitev, od tega dvajset let v zavarovalništvu in pri obvladovanju tveganj. V poklicnem življenju je bil ves čas vpet tudi v elektroenergetski sektor kot svetovalec, zavarovatelj, upravitelj tveganj in posrednik. Med drugim je bil vodja skupine za obvladovanje tveganj in zavarovanje za PGE Polska Grupa Energetyczna, največje elektroenergetsko podjetje v regiji z več kot 20 milijardami evrov sredstev. Skupini GrECo se je pridružil novembra 2020 in ima številne nazive za zavarovanje in obvladovanje tveganj v Združenem kraljestvu in ZDA, vključno z diplomo ACII Chartered Insurance Institute.
GrECo pokriva predvsem srednjo, vzhodno in južno Evropo. Vendar delamo za celoten nabor zainteresiranih strani pri projektih, vključno z naročniki, upravljavci in izvajalci. Naše stranke lahko sodelujejo pri projektih kjerkoli na svetu, mi pa jim sledimo in zagotavljamo najboljše rešitve na področju zavarovanja in upravljanja tveganj v svojem razredu.
Pričakujemo, da se bo o novih jedrskih projektih razmišljalo v še več državah, tudi v naši regiji, zlasti ko bodo začele obratovati prve elektrarne z majhnimi modularnimi reaktorji – kar se bo, upamo, zgodilo še pred koncem desetletja.
Od gradnje prve jedrske elektrarne na svetu je industrija razvila odlične prakse obvladovanja tveganj, zaradi česar je jedrska energija zelo varna. Nesreče v jedrskih elektrarnah so redke, primeri jedrskega onesnaženja pa še redkejši. Ko pa se zgodi večja nesreča, pritegne veliko pozornosti in upravičene skrbi, kar sproži nadaljnje izboljšanje standardov obvladovanja tveganja.
Od tega trenutka dalje je projekt mogoče zavarovati le s specializiranimi ureditvami, kot so na primer jedrski pooli, vzajemne jedrske zavarovalnice in pozavarovalnice ali pa nekatere zavarovalnice in pozavarovalnice, ki so posebej naklonjene jedrskim tveganjem. Vsaka od teh možnosti ima svoje prednosti in slabosti, ki jih je treba v celoti razumeti, poleg tega jih je mogoče kombinirati, da se zagotovi dodatna zmogljivost ali razpršitev zavarovalnega kritja, kar je dobra praksa upravljanja tveganj.
Ni skrivnost, da so se pri zadnjih novogradnjah jedrskih elektrarn v Evropski uniji zgodile velike prekoračitve tako časovnega okvira kot stroškov. Pričakujemo, da bo, ko se bo jedrska energija trdno vrnila v Evropsko unijo kot legitimen vir energije, industrija jedrske energije, vključno z naročniki in izvajalci, bolje obvladovala tveganje zamud in povečanja proračuna. Ob tem morajo biti deležniki projekta in njihovi zavarovalni posredniki pripravljeni na obravnavo tega tveganja, da bi zagotovili stalno razpoložljivost ustrezne zavarovalne zaščite v celotnem procesu gradnje. Če zamudo pri zagonu neposredno povzroči zavarovani primer, je na voljo kritje za zaščito prihodkov, ki nadomesti finančne izgube zaradi zamude pri zagonu.
Pričakujemo, da se bo zaradi razogljičenja in posledične elektrifikacije gospodarstva močno povečalo povpraševanje po električni energiji, zlasti v razvitih državah. Če smo pošteni, tega velikega povečanja še nismo doživeli, čeprav se napoveduje že vsaj desetletje. Toda tudi brez tega se industrija trenutno sooča s številnimi izzivi, med katerimi je tudi to, da infrastruktura za prenos in distribucijo ne sledi novi topologiji proizvodnih virov, ki je bila prej sestavljena iz nekaj velikih elektrarn, zdaj pa vključuje številne razpršene vetrne in sončne elektrarne ter posameznike, ki proizvajajo električno energijo (predvsem sončno) in jo prodajajo v omrežje. Pričakuje se, da bodo svetovne naložbe v posodobitev infrastrukture znašale 600 milijard ameriških dolarjev na leto, trenutno pa so v najboljšem primeru polovico manjše od potrebnega zneska.
Naslednji izziv je, da nove turbine, tako vetrne kot plinske, postajajo vedno večje in bolj zapletene. Tempo rasti na tem področju je tako hiter, da jih je težko zavarovati, saj bi številne zavarovalnice te tehnologije obravnavale kot prototipne in nepreverjene, torej bistveno bolj tvegane.
Trajalo bo več let, preden bo jedrska energija lahko zagotovila energetsko varnost v Evropi, ki jo v številnih državah, vključno z Nemčijo, še vedno zagotavljajo elektrarne na premog.
Izziv je tudi pomanjkanje kakovostnih človeških virov, ki se še povečuje zaradi povečanega povpraševanja po izkušenih inženirjih in tehnikih. To še posebej velja za jedrsko industrijo, kjer je celo v vodilnih državah, kot je Francija, zaradi upočasnitve razvoja jedrskih projektov v preteklosti nastala vrzel vsaj ene generacije tehničnega osebja.
Tu so še gospodarski izzivi za številne velike proizvajalce originalne opreme, zaradi katerih so njihovi finančni rezultati pod velikim pritiskom, kar bi lahko privedlo do zmanjševanja stroškov; to pa bi lahko vplivalo na kakovost materiala in izdelave. Te razmere še poslabšuje inflacija stroškov materiala in dela, čeprav lahko vidimo, da se je inflacijski pritisk v primerjavi s stanjem pred dvema letoma morda nekoliko zmanjšal.
Ne smemo pozabiti niti na ekonomske izzive za lastnike starih virov, zlasti premoga, ki negativno vplivajo na njihovo sposobnost vlaganja v obnovljive vire energije. Trajalo bo več let, preden bo jedrska energija lahko zagotovila energetsko varnost v Evropi, ki jo v številnih državah, vključno z Nemčijo, še vedno zagotavljajo elektrarne na premog.
Prav tako je izziv znatno podaljšanje dobavnih rokov za naročanje in pridobivanje kritičnih delov, kot so transformatorji – te je treba skrbno pregledati, zlasti pri naročanju zavarovanja za zaščito prihodkov. Na strani prihodkov se je vse večja volatilnost cen na energetskem trgu izkazala za izziv tako za lastnike projektov kot za njihove zavarovalnice.
Nenazadnje pa je tudi ESG še vedno izziv, vendar menim, da je v primerjavi z začetkom desetletja veliko bolje razumljen v svoji kompleksni celovitosti.
Pričakujemo, da se bo portfelj proizvodnje iz obnovljivih virov povečal skupaj s pripadajočo infrastrukturo, kot so baterijska skladišča in druge oblike shranjevanja električne energije, ter vodikovi elektrolizatorji. Druga stran energetskega prehoda bo verjetno vključevala velike in majhne projekte jedrske energije ter sodobne plinske enote, pripravljene na uporabo vodika, ki bodo sistemu zagotavljale potrebno prožnost.
Pozdravljam večjo zrelost razprav, povezanih z ESG, z različnimi projektnimi deležniki, vključno z zavarovalnicami in finančnimi strankami. Po mojih izkušnjah so številni ponudniki kapitala spoznali, da je bila njihova množična zavrnitev strank, ki so močno izpostavljene emisijam ogljika, kot se je zgodilo na začetku tega desetletja, le prenagljena reakcija. Zdaj so veliko bolj odprti za razpravo o posebnem položaju vsake stranke v širšem okolju, v katerem delujejo.
Vendar pa je še vedno bistveno, da imajo starejša podjetja za proizvodnjo električne energije verodostojno strategijo energetskega prehoda s konkretnimi mejniki, ki jih je treba doseči v konkretnih časovnih okvirih. Dosedanje izvajanja mora biti dokazano, posojilodajalci in zavarovalnice pa ga bodo preverili, da bodo lahko tem strankam pomagali pri njihovih potrebah po tveganem kapitalu.
Tudi v vodilnih državah, kot je Francija, je zaradi upočasnitve razvoja jedrskih projektov v preteklosti nastala vrzel vsaj ene generacije tehničnega osebja.
Ne smemo pozabiti na socialni vidik okvira ESG, ki vključuje varnost oskrbe z energijo. To je mogoče doseči ne le s fizično razpoložljivostjo električne energije, temveč tudi z zagotavljanjem njene cenovne dostopnosti tako za podjetja kot za gospodinjstva. Podjetja za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije so odgovorna za blaginjo celotne družbe, kar poudarja tudi potrebo po oblikovanju in izvajanju zanesljivih okvirov za obvladovanje tveganj, kar seveda vključuje razpoložljivost najsodobnejših zavarovalnih rešitev.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji